azil - omejitev gibanja - ugotavljanje istovetnosti prosilca
Istovetnost vlagatelja prošnje za azil je v primeru, ko ta ne razpolaga z dokumenti, s katerimi bi lahko izkazal svojo identiteto, potrebno ugotoviti z drugimi dokaznimi sredstvi, ki jih omogočajo veljavni predpisi.
prisilna izterjava davčnega dolga - očitna pomota v višini zneska glavnice in obresti - popravni sklep
Pomoto v višini zneska glavnice in zamudnih obresti v sklepu o prisilni izterjavi je mogoče popraviti s popravnim sklepom, če je seštevek enak in izhaja tudi iz seznama zaostalih obveznosti, ki je izvršilni naslov in sestavni del sklepa o prisilni izterjavi.
Za storjeno kršitev se po izrecni določbi drugega odstavka 142. člena Pravilnika tožene stranke obvezno izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Zato ne disciplinskim organom ne sodišču ni bilo treba ugotavljati, ali so za izrek disciplinskega ukrepa podane t.i. kvalifikatorne okoliščine.
ZDSS-1 člen 19, 31, 31/1-2, 32.ZPP člen 339, 339/1.
revizija - dovoljenost revizije - bistvena kršitev določb postopka - dopustitev revizije - spor o prenehanju delovnega razmerja
Sodišče druge stopnje je nepravilno uporabilo določbe 31. člena ZDSS-1, ker ni dopustilo revizije, ki je po zakonu dovoljena. Zato je Vrhovno sodišče pritožbi tožnice ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo. Ker je revizija dovoljena že po zakonu, Vrhovnemu sodišču ni treba posebej odločiti o dovolitvi revizije, razveljavitev izpodbijanega sklepa pa ima za tožnico enako posledico. Na podlagi četrtega odstavka 32. člena ZDSS-1 ji začne teči rok za vložitev revizije z vročitvijo tega sklepa.
presežni delavci - možnost druge zaposlitve - prenehanje delovnega razmerja - delovna uspešnost
Tožena stranka je uporabila ocene, sprejete za potrebe določanja plač iz naslova delovne uspešnosti, torej ni sprejemala posebnih meril za oceno delovne uspešnosti zgolj za potrebe ugotavljanja presežnih delavcev. Tega ji tudi ni bilo treba, saj ocena ne bi mogla biti drugačna.
službena dolžnost - imenovanje - ukaz - razporeditev na dolžnost po službeni potrebi - obračunska osnova plače
Ker je bil tožnik kot pripadnik slovenske vojske imenovan na drugo službeno dolžnost za nedoločen čas, ni moglo iti za začasno razporeditev po službeni potrebi v smislu 98. člena ZObr, temveč je šlo za redno imenovanje tožnika na službeno dolžnost za nedoločen čas z ukazom, kot aktom vodenja in poveljevanja, zoper katerega tožnik ni mogel uveljavljati varstva pravic. Tožniku je bila zato pravilno določena obračunska osnova plače na podlagi količnika za obračun plače, predvidenega za to službeno dolžnost.
Za povzročeno škodo gre takrat, ko škoda izvira iz nedopustnega ravnanja, da je škoda sploh nastala, da obstaja vzročna zveza med škodo in nedopustnim ravnanjem in da obstaja odgovornost na strani povzročitelja škode. Ker je sodišče v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo, da ni mogoče ugotoviti pogojev odškodninskega delikta, saj ni niti nedopustnega ravnanja, ni vzročne zveze, ni škode v zvezi z zatrjevanim ravnanjem in ni odgovornosti zatrjevanega povzročitelja, je tudi pravilno zavrnilo tožnikov odškodninski zahtevek, ki ga je postavil zato, ker je tožena stranka zavrnila njegovo zahtevo, da se mu prizna pravica do dodatka za pomoč in postrežbo (njegov zahtevek v zvezi s tem je pravnomočno zavrnilo tudi sodišče.
pogodba o delu - zamuda z izvedbo del - vojaški spopadi na območju RS - zahtevek podizvajalca
Tožena stranka je kot glavni izvajalec gradbenih del na podlagi sodne poravnave, sklenjene z državo, prejela odškodnino za škodo, nastalo zaradi upočasnitev in ustavitev gradbenih del in prepozno plačana dela na avtocestnem odseku (na katerem je dela kot podizvajalec izvajala tudi tožeča stranka), do česar je prišlo zaradi vojaških spopadov pri osamosvojitvi Slovenije. To pomeni, da pri tem plačilu ne gre za plačilo razlik v cenah za dela, opravljena po gradbeni pogodbi, ki bi morala biti v skladu s pogodbo zaračunana na podlagi začasnih situacij, kot napačno zatrjuje tožeča stranka. Tožeča stranka bi imela do tožene terjatev na plačilo ustreznega dela odškodnine samo, če bi toženo stranko pooblastila, da tudi v njenem imenu uveljavlja odškodninski zahtevek ali pa če bi tožena stranka sklenila sodno poravnavo kot pogodbo v korist tretjega tudi v korist tožeče stranke.
ZDR člen 83, 110, 111. ZDSS-1 člen34.ZPP člen 285.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi (PZ) - nadaljevanje delovnega razmerja
Če je sodišče prve stopnje ugotovilo, da nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče, pa v zvezi s tem ni izvedlo dokazov, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Pri izredni odpovedi PZ po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR mora sodišče ugotoviti, ali je dokazan utemeljen razlog za odpoved PZ iz 2. odstavka 82. člena ZDR (dokazno breme je na delodajalcu), mora ugotoviti, ali je nadaljevanje delovnega razmerja mogoče do izteka odpovednega roka (1. odstavek 110. člena ZDR) in ali je kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR po osebnih in stvarnih merilih taka, da je dokazan utemeljen razlog in da tudi nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče. Primerjava z disciplinskim postopkom po določbah ZTPDR in ZDR (1990) ni mogoča.
ZDR člen 204, 204/3.ZS člen 83.ZPP člen 112.OZ člen 345.
rok za vložitev tožbe - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi (PZ) zaradi poslovnega razloga - izključevalni (prekluzivni) rok
Rok za vložitev tožbe iz 3. odstavka 204. člena ZDR je izključevalni (prekluzivni) rok materialnega prava. Zaradi takšnega njegovega značaja na njegov tek ne vplivajo določbe 83. člena Zakona o sodiščih.
- Ker je sklep o tem, da se razširitev tožbe na novega toženca ne dovoli, procesne narave in ne končuje postopka, v tem delu revizija ni dovoljena. - Po določbi drugega odstavka 187. člena ZPP je za (subjekivno)
spremembo tožbe, s katero se toži namesto prvotne tožene stranke koga drugega, potrebna privolitev tistega, ki naj stopi v pravdo namesto tožene stranke. Ker v spornem primeru sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni dala privolitve za spremembo tožbe, sodišče ni imelo pooblastila, da bi tako spremembo dopustilo in je zato lahko samo sklenilo, da se razširitev tožbe ne dovoli.
ZDDV člen 33, 33/3, 34, 34/1-4, 54. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 63, 63/1-4, 97, 98, 98/3, 99, 100. ZUS člen 73.
vračilo DDV zavezancu, ki nima sedeža v Sloveniji - račun - manjkajoče sestavine računa
Če račun, ki je priložen zahtevku za vračilo DDV po 54. členu ZDDV nima vseh predpisanih sestavin, niso izpolnjeni pogoji za vračilo DDV. Manjkajoče sestavine računa ne more nadomestiti sklicevanje na pogodbo, sklenjeno med zavezancem in izstavljalcem računa.
dopuščena revizija - pritožba zoper sklep o nedopustitvi revizije
Po določbi drugega in tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 je Vrhovno sodišče vezano na sklep sodišča druge stopnje, s katerim revizije ne dopusti, razen v primeru, ko je zoper tak sklep vložena pritožba. Tožnica ne navaja niti tega, da vlaga pritožbo zoper sklep o nedopustitvi revizije in ne navede nobenega pritožbenega razloga.
neizpolnjevanje določb kolektivne pogodbe - povračilo stroškov v zvezi z delom - komisija za razlago kolektivne pogodbe
I. Komisija za razlago kolektivne pogodbe je omejena na razlago obstoječih določb kolektivne pogodbe in sama z razlago ne more ustanavljati novih pravic ali večjega obsega pravic, ki ne bi imele podlage v obstoječih določbah kolektivne pogodbe. II. Ker je kolektivna pogodba dejavnosti poleg najnižjih zneskov povračil stroškov v tarifni prilogi vsebovala tudi višje zneske dejanskih izplačil, so bili udeleženci kolektivne pogodbe dolžni upoštevati povračila stroškov v višini, opredeljeni v tarifni prilogi.
Po določbi 1. odstavka 43. člena zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 71/93 - v nadaljevanju: ZGas) stroške intervencije, ki izhajajo iz nalog gasilstva, krije občina. Izjeme od tega pravila so postavljene v 2. in 4. odstavku. Za to zadevo bi lahko prišla v poštev izjema, določena v 1. točki 2. odstavka, po kateri ne glede na določbo 1. odstavka krije stroške intervencije "povzročitelj, ki je požar ali nesrečo povzročil namenoma ali iz velike malomarnosti". Vendar v ugotovitvah nižjih sodišč ni podlage za sklepanje, da je bil kakšen od požarov povzročen s tako obliko krivde tožene stranke.
Sodišče je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je tožnica postala trajno presežna delavka na delovnem mestu, na katerega je bila dokončno (celo pravnomočno) razporejena, da je bilo to mesto sistemizirano, da je tožnica z uvajanjem na njem pričela, da so obstajale organizacijske potrebe po ukinitvi delovnega mesta negovalke, da je bil pripravljen program razrešitve, da pa niso bili uporabljeni kriteriji za določitev trajno presežne delavke, ker ni bilo primerljivih delavk. Zato je zaključilo, da je tožena stranka izvedla postopek ugotavljanja trajno presežnih delavcev v skladu s predpisi, pri čemer tožnici ni uspelo dokazati zatrjevanih nepravilnosti. S takim zaključkom izpodbijane sodbe soglaša tudi revizijsko sodišče.
ZZZPB člen 56/2. ZDoh člen 2, 5, 16, 21. Konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo.
pravica do štipendije - dohodek, ki ga eden od staršev prejema od zaposlitve v tujini - cenzus - rezident za plačilo dohodnine
Zaradi določila iz 1. odstavka 16. člena in 21. člena ZDoh, s katerima se določa osnova za davek od osebnih prejemkov - ki so vštevajo v osnovo za dohodnino - je v obravnavanem primeru treba neposredno uporabiti določila konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje, ki jo je ratificirala naša država. V njej so določene osebe, ki so rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic, zavezane k plačilu davka od osebnih prejemkov eni od držav pogodbenic na način kot ga določa ta konvencija. Ker je v njenem 25. členu vgrajeno načelo enakega obravnavanja državljanov države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, je revizijsko sklicevanje na kršitev določil 14. in 22. člena Ustave RS neutemeljeno.
ZDDV člen 55. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 102, 105.
davki - vračilo DDV prodajalcu s strani davčnega organa - izpolnjevanje pogojev za vračilo DDV - presoja objektivnih in subjektivnih okoliščin
V postopku vračila DDV prodajalcu, ki je kupcu vrnil DDS za blago, ki ga je kupec pri njem kupil in iznesel iz Slovenije, je treba presojati objektivne okoliščine v smislu izpolnjevanja zakonskih pogojev in subjektivne okoliščine na strani prodajalca.
razporeditev na drugo delovno mesto - drugo delo - plača
Tožnica ni bila razporejena na drugo delovno mesto, le njeno delovno mesto je bilo organizacijsko umeščeno v drugo organizacijsko enoto pri toženi stranki.