delovno razmerje za določen čas - transformacija delovnega razmerja
Ker razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas v tožničini pogodbi o zaposlitvi ni bil opredeljen in obstoja zakonitih razlogov v smislu določb ZDR (1990) tožena stranka ni dokazala, je sodišče pravilno ugotovilo, da je bilo s tožnico delovno razmerje za določen čas sklenjeno brez obstoja zakonitega razloga, torej nezakonito in se zato na podlagi 1. odstavka 18. člena ZDR (1990) šteje, da je bilo sklenjeno za nedoločen čas.
volitve v svet delavcev - kršitve postopka volitev, ki vplivajo na zakonitost in pravilnost volitev
Po določbi 1. odstavka 53. člena ZSDU je zahtevek za razveljavitev volitev za člane sveta delavcev lahko uspešen le tedaj, če so bile podane bistvene kršitve postopka, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, sodišče druge stopnje pa je temu pritrdilo, da takšne kršitve niso bile storjene.
Pisno opozorilo delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovitve kršitve nima neposrednih pravnih posledic. Zato uveljavljanje samostojnega sodnega varstva zoper pisno opozorilo ni dopustno.
Iz ukaza z dne 8.9.1997 jasno izhajajo tri dejstva, ki si jih revident tolmači drugače, kot so v ukazu zapisana. Prvo je, da ni šlo za pravo premestitev v smislu določb 91. člena zakona o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 28/80 in nadalj.), čeprav se ukaz v uvodu na to zakonsko določbo sklicuje. Iz ukaza izhaja, da bo revident poleg rednega dela (VS v SE) izvajal dodatne naloge, kar pomeni, da je ostal na istem delovnem mestu, za katerega mu je bila izdana ustrezna namestitvena odločba. Dodatno so mu bile naložene samo še nove naloge in mu zato tudi ni bila izdana odločba o premestitvi oziroma o novi razporeditvi. Iz ukaza dalje ne izhaja, da se mu v namestitveni odločbi določena plača oziroma koeficient zaradi opravljanja dodatnih nalog poveča, ampak je bilo izrecno določeno, da mu za opravljanje dodatnih nalog k z odločbo določeni plači pripada posebna nagrada, ki je bila v ukazu opredeljena v višini razlike plače med koeficientoma 3.00, to je plačo, ki je revidentu pripadala za redno opravljeno delo, in koeficientom 5.30. Vendar to seveda ne pomeni, da je bil revident upravičen tudi do plače s koeficinetom 5.30, saj ni zasedal delovnega mesta, ki tako plačo opravičuje. Iz ukaza je tudi razvidno, da je dodatna naloga, ki mu je bila naložena, časovno omejena do zaključka operativnega prodora (šifriranega), kar pomeni, da revidentova zatrjevanja, da je šlo z ukazom za razporeditev za nedoločen čas, tudi glede tega nimajo nobene osnove. Dejstvo, da je bil tožnik med trajanjem te naloge razporejen z odločbo z dne 21.10.1998 na delovno mesto kriminalist I, narave ukaza o izvajanju dodatnih nalog poleg teh, ki so mu določene z odločbo o razporeditvi, v ničemer ne spremeni.
prenehanje delovnega razmerja - postopek ugotavljanja trajno presežnih delavcev - sodelovanje sindikata
Sodne prakse ni mogoče razlagati tako, da ni potreben poseben program, ker je izmed več primerljivih delavcev, le enemu od njih prenehalo delovno razmerje kot trajno presežnemu delavcu.
Delodajalec je dolžan zagotoviti sodelovanje sveta delavcev in predstavnikov sindikata pri pripravi in sprejemu programa razreševanja presežkov delavcev.
Odlašanje s pripravo strategije razvoja kljub drugačni zahtevi nadzornega sveta in odlašanje s sklicem skupščine, kljub izrecni zahtevi zunanjega delničarja in drugačnemu stališču nadzornega sveta pomeni hujšo kršitev obveznosti uprave in s tem utemeljen razlog za predčasno razrešitev tožnika z delovnega mesta direktorja družbe.
prevzem na delo k drugemu delodajalcu - razporeditev
Ob ugotovljenem dejanskem stanju, ko je sicer namesto splošnega akta pogoje prevzema delavcev določil sklenjen sporazum, ko je šlo za ukinjanje dejavnosti in posledični prevzem delavcev v gospodarsko družbo, ki je to dejavnost prevzela, tudi če ne upoštevamo dejstva, da so vsi prevzeti delavci, tudi tožnik, neposredno sodelovali pri ustanavljanju nove gospodarske družbe in z novoustanovljeno gospodarsko družbo sklenili nove pogodbe o zaposlitvi, ni razlogov za zaključek, da je bil sporen prevzem delavcev nezakonit.
pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - spor med tujci
Z izpodbijanim sklepom je bilo odločeno, da gre za spor med dvema tujima osebama, za rešitev katerega slovensko sodišče ni pristojno kljub privolitvi toženca. Tožnik ni slovenski državljan. Tožena stranka (katere delavec je bil tožnik) je tuja pravna oseba s sedežem v tujini, ki v Sloveniji nima svojega predstavništva ali zastopništva. Nesreča se je zgodila v tujini.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela sodbe
Po drugem odstavku 367. člena ZPP revizija ni dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe (sklepa) ne presega 1.000.000,00 SIT. V obravnavani zadevi v reviziji ni določeno, kakšna je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe oziroma ni pojasnjeno, kakšna je po mnenju tožene stranke primerna odškodnina. Samo navajanje, da je prisojena odškodnina previsoka, ne daje možnosti za določitev vrednosti izpodbijanega dela in zato ni mogoče ugotoviti, če ta presega v ZPP določen znesek. Ker ni mogoče določiti, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega z zakonom zahtevan znesek, za vsebinsko obravnavo revizije ni izpolnjen zahtevan pogoj (Pravno mnenje, sprejeto na občni seji VSRS 24.6.2002, Pravna mnenja I/2002).
Prenehanje delovnega razmerja presežnega delavca je le skrajni ukrep, če ni mogoče najti ustreznejše rešitve, s katero se delavcu zagotavlja nadaljevanje delovnega razmerja (pri istem ali drugem delodajalcu) ali na drug način zagotovi socialna varnost. Pri izbiri teh ukrepov in odločanju o tem, komu izmed presežnih delavcev bo delovno razmerje prenehalo, pa mora delodajalec vse presežne delavce obravnavati enako oziroma po enakih merilih, predvsem pa jim mora tudi v zvezi s tem zagotoviti sodelovanje v pritožbenem postopku in obravnavati njihove ugovore.
Čeprav revizijsko sodišče upošteva, da Ustava RS v 23. členu zagotavlja širše varstvo kot Evropska konvencija o človekovih pravicah v 6. členu, ker obsega ne samo civilne pravice in obveznosti in kazenske obtožbe, ampak varstvo katerih koli pravic, dolžnosti in pravnih interesov, je enako kot obe nižji sodišči prepričano, da to ne more biti osnova za zagotovitev samostojnega sodnega varstva zoper pisno opozorilo. To pisno opozorilo še ne pomeni posega v kakšno pravico delavca in vsebinsko tudi ni obtožba, zoper katero bi bilo potrebno sodno varstvo. Pisno opozorilo tudi ne pomeni, da zaradi njega delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja niti ne pomeni, da delodajalec krši katero od pravic delavca iz delovnega razmerja. Zato delavec po prejemu pisnega opozorila še nima pravice do samostojnega sodnega varstva niti glede na določbe 23. člena Ustave RS niti glede na določbe 204. člena ZDR.
Za določbe o vročanju je bistveno, da se na njihovi podlagi dokazuje, ali je upravičenec osebno prejel njemu namenjeno pisanje in da je imel možnost povedati svoje mnenje in zavarovati svoje pravice. Za te določbe je manj pomembno, da so spoštovane samo formalno, bistveno bolj je pomembno, da so spoštovane vsebinsko in da upravičencu omogočijo udeležbo v postopku in mu dajo možnost braniti svoje interese. Zato tudi morebiten drugačen način vročitve, kot je predpisan, če je dokazan, pomeni, da je bila vročitev v redu opravljena in da samo morebitna formalna kršitev kakšne določbe ne pomeni tudi absolutnega razloga za nezakonitost celotnega postopka.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - bolniški stalež
Zdravniki oziroma zdravniške komisije po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja sprejemajo strokovna medicinska mnenja o zdravstveni zmožnosti zavarovancev za delo. Z dnem, ko je bil po njihovem mnenju glede na svoje zdravstveno stanje spet sposoben za delo, bi moral tožnik priti na delo. Tako mnenje izhaja tudi iz dejstva, da tožniku bolniški list ni bil izdan. Morebitno nestrinjanje s strokovnim mnenjem ali vložitev zahteve za izdajo odločbe, tožnika ne bi odvezovalo, da se ravna po zdravniškem mnenju.
pritožba zoper sklep o nedopustitvi revizije - dovoljenost revizije - pomembna pravna vprašanja - enotnost sodne prakse
Pritožnik ni navedel razlogov za pritožbo iz navedene določbe ZDSS-1, revizijsko sodišče pa jih tudi ni ugotovilo, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.
odgovornost osnovne šole - odgovornost za drugega - odgovornost za ravnanje mladoletnika - nezgoda učenca - dolžno nadzorstvo šole
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je razredničarka učence 3.b razreda pustila, da gredo na naslednjo uro v knjižnico. Ta se je nahajala v istem nadstropju, v bližini glasbene učilnice in stranišča, torej na poti, ki so jo bili učenci vajeni. Ker jim je rekla, naj počakajo pred knjižnico in to čakanje ni bilo tako dolgo, da bi bili negotovi in bi ugibali, če bo knjižničarka sploh prišla (kot navaja revizija), je šlo za normalne okoliščine, v katerih je treba učencem zaupati, saj mora šola pri izvrševanju svoje nadzorne dolžnosti puščati učencem dovolj prostora za razvoj njihove osebnosti. Učitelji smejo omejevati samostojnosti in pravice učencev le toliko, kot to ustreza njihovi zrelosti.
Na splošno velja, da stalen nadzor nad učenci manj prispeva k učinkovitemu varstvu pred nesrečo kot vzgoja k samostojnemu in odgovornemu razmišljanju. Tako je pomembno, da šola učence, poleg tega, da jih nadzira, tudi spozna z nevarnostmi in jih nauči varovati sebe pred nesrečami in pred drugimi učenci, ki so odgovorni za svoje ravnanje.
obnova postopka - novi dokazi - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje priče - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnica, ki uveljavlja bistveno kršitev določb ZPP ne pove, za katero kršitev naj bi šlo, kar bi morala storiti glede na to, da gre za izredno pravno sredstvo, ki ga lahko vloži le pravni strokovnjak in v katerem se bistvene kršitve postopka upoštevajo le v uveljavljanem obsegu.
Zavrnitev predloga za zaslišanje priče je v postopku v zvezi z izrednim pravnim sredstvom (obnova postopka) dovoljena. Upoštevati je treba, da je obnova postopka izredno pravno sredstvo, kar predstavlja poseg v pravnomočnost, katere pomen poudarja tudi 158. člen URS, obenem pa je pravnomočnost oziroma omejenost možnosti posegov v pravnomočne sodne odločbe tudi nujen element pravice do učinkovitega sodnega varstva in pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po 23. členu URS.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - izločitev sodišča - izločitev vseh sodnikov pristojnega sodišča
Vprašanje pravilnosti in zakonitosti sodne odločbe se obravnava v okviru pravnih sredstev, ne pa v okviru smotrne delegacije. Za slednjo so pomembne okoliščine, ki vplivajo na spor od zunaj.
Sodišči prve in druge stopnje sta tudi pravilno uporabili materialno pravo. Ob dejanski ugotovitvi, da je toženec najprej udaril tožnika z lopato po glavi, nato pa še zavestno onemogočil G., da bi poklical pomoč, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili določilo 154. člena ZOR, po katerem je tisti, ki povzroči škodo drugemu, dolžan povrniti škodo, pa tudi določilo 182. člena ZOR, ki določa odgovornost in povrnitev škode zaradi opustitve nujne pomoči.
evropski nalog za prijetje in predajo - pripor - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost
Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper sklep o priporu, izdanem v postopku za izročitev oseb na podlagi Evropskega naloga za prijetje in predajo oseb, ni dovoljena.
V postopku za izročitev tujcev na podlagi Evropskega naloga za prijetje in predajo sodišče ne presoja, ali je dovolj dokazov za utemeljen sum, da je zahtevana oseba storila določeno kaznivo dejanje, temveč zadošča že pravnomočna odločba tujega pravosodnega organa.