prenehanje članstva v Zbornici za zasebno varovanje - upravni spor - zavrženje tožbe - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - akt o zavrnitvi ugovora zoper akt o prenehanju članstva
V upravnem sporu ni mogoče v skladu s 1. členom ZUS izpodbijati akta, če ne gre za akt, ki bi bil izdan v postopku za izvrševanje javnih pooblastil na podlagi določb ZZVO.
Če so bila ob nacionalizaciji iz nacionalizacije izvzeta vrednostno neenaka stanovanja oz. deli nepremičnine v korist bivših lastnikov, tega vprašanja ni mogoče reševati v denacionalizacijskem postopku, ker za to v ZDen ni podlage, če o tem ni izrecnega sporazuma med vsemi bivšimi lastniki.
ZDen člen 3, 4, 5, 9, 9/1, 62, 62/2-6, 63, 63/3. ZUS člen 73.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - državljanstvo upravičenca
Če prejšnji lastnik ob podržavljenju na način iz 3. oz. 4. člena ZDen ni bil jugoslovanski državljan oziroma to državljanstvo po 9.5.1945 ni bilo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo, ni upravičenec po ZDen in mu zato premoženja ni mogoče vrniti.
Sodišče mora v upravnem sporu po uradni dolžnosti paziti na stvarno pristojnost upravnih organov. Za odločanje o vračanju stavbnih zemljišč je po ZDen na drugi stopnji pristojno ministrstvo, pristojno za okolje in prostor; za odločanje o vračanju kmetijskih zemljišč pa je na drugi stopnji pristojno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS17601
ZAzil člen 27, 27/1-1, 27/1-3, 36, 36/5, 39. ZUS člen 72, 72/3, 73.
azil - omejitev gibanja - pritožbeni razlogi
Če stranka v pritožbi ne navede razlogov, iz katerih izpodbija sodbo prvostopnega sodišča, pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti preizkusi, ali je v prvostopni sodbi smotno uporabljeno materialno pravo oziroma so podane bistvene kršitve pravil postopka v upravnem sporu iz 3. odstavka 72. člena ZUS. Če ti razlogi niso podani, pritožbo zavrne in potrdi prvostopno sodbo.
denacionalizacija stavbnih zemljišč - odločanje o zahtevi - lastništvo in vrednost podržavljenih nepremičnin v času podržavljenja
Za odločanje o denacionalizacijski zahtevi je pravno pomembno dejansko stanje glede lastništva podržavljenih nepremičnin in njihove vrednosti v času podržavljenja.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS17529
ZAzil člen 34, 34/1-2, 35, 35/2-1, 35/2-2, 36, 36/1. ZUS člen 67, 67/2,72, 72/2, 72/4, 73.
azil - pospešeni postopek - očitno neutemeljena vloga - preganjanje - zavajanje organa in zloraba postopka
Če je iz prosilčeve prošnje za azil očitno, da mu v izvorni državi ne grozi preganjanje, in če se v postopku ugotovi, da je zlorabljal postopek in zavajal organ s tem, da se je v istem postopku različno predstavljal, se taka prošnja zavrne kot očitno neutemeljena v pospešenem postopku.
O vračanju kmetijskih zemljišč v postopku denacionalizacije odloča na drugi stopnji ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Če je ministrstvo, pristojno za okolje in prostor kot organ, ki je na drugi stopnji pristojen odločati o vračanju stavbnih zemljišč, ugotovilo, da ne gre za vračanje stavbnih zemljišč, bi moralo prvostopno odločbo odpraviti in zadevo vrniti v nov postopek prvostopnemu organu, ne pa, da je samo odločalo o vračanju kmetijskih zemljišč v obliki odškodnine.
Iz določb ZPKri je mogoče sklepati, da v tem zakonu ni zakonske podlage za priznanje statusa svojca pokojnega političnega zapornika in za priznanje pravice do odškodnine iz tega naslova.
pristojbina za uporabo radijskih frekvenc - stranka v upravnem sporu - pristojnost odločanja v zadevah s področja telekomunikacije
Čeprav je bila med tem postopkom spremenjena pristojnost odločanja v zadevah s področja telekomunikacij (Zakon o telekomunikacijah - ZTel-1, Ur.l. RS, št. 30/2000 in 110/02-ZGO-1, z uveljavitvijo katerega je prenehal veljati ZTel, ter Zakon o elektronskih komunikacijah - ZEKom, Ur.l. RS, št. 43/04 in 86/04, z uveljavitvijo katerega je prenehal veljati ZTel-1) ter predvideno enostopenjsko upravno odločanje, to po presoji pritožbenega sodišča na odločitev v obravnavani zadevi ne vpliva. Nedokončane zadeve se morajo končati v postopku, kot je veljal ob izdaji prvostopnega upravnega sklepa, torej dvostopenjskem upravnem postopku.
poprava krivic - politični zapornik - status svojca bivšega političnega zapornika
ZPKri ne določa statusa svojca pokojnega bivšega političnega zapornika, pač pa status političnega zapornika, status po vojni pobite osebe in status svojca po vojni pobite osebe.
Sodišče prve stopnje je napačno presodilo tožnikovo prošnjo za azil, saj iz nje, po presoji pritožbenega sodišča, ne izhaja, da bi bil tožnik ogrožen zaradi krvnega maščevanja.
dovoljenost revizije - gospodarski spor - vrednost spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov - regresni zahtevki delavcev - zavrženje revizije
Kadar jamstveni in preživninski sklad RS uveljavlja regres za plačila obveznosti delavcem stečajnega dolžnika, se pri ugotavljanju dovoljenosti revizije vrednost spornega predmeta presoja po vrednosti plačila vsakemu delavcu posebej.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - sprememba sodbe - razveljavitev sodbe - obravnava pred sodiščem druge stopnje
Ko bo pritožbeno sodišče drugače ugotovilo odločilno dejstvo, ki ga je sodišče prve stopnje ugotovilo z napačnim sklepanjem, bo lahko spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, ne da bi opravilo obravnavo (5. odstavek 392. člena ZKP).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - identiteta med obtožbo in sodbo - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
S tem ko je sodišče prve stopnje v svoji sodbi pojasnilo, da je ugotovilo pomoto v označbi letnice v izreku obtožnice (v eni navedbi letnice se omenja leto 1988, v ostalih treh navedbah pa leto 1998) in je v izreku sodbe navedlo pravilno letnico, ni ravnalo v nasprotju z določbami 354. člena ZKP in tako tudi ni zagrešilo kršitve po 9. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.
Sodišče bi kršilo obsojenčevo pravico do obrambe, če bi zavrnilo predlog obrambe za sprejem materialnopravno relevantnega dokaza, katerega relevantnost in možnost izvedbe sta izkazani z zadostno stopnjo verjetnosti, ne pa tudi v primeru, ker postavljeni zagovornik ni predlagal dokazov, ki so bili "izjemno pomembni za odločanje".
ZUDVPV člen 21, 22, 42, 41/1-3,43, 43/1, 46, 46/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - železniški promet - vzdrževanje signalno varnostnih naprav - stroški vzdrževanja - zmotna uporaba materialnega prava
Stroški za zavarovanje križanj železniške proge s cesto (nadvoz, podvoz ali istonivojsko križanje) obsegajo stroške izvedbe nadvoza ali podvoza, postavitve zapornic ali polzapornic, svetlobnih in zvočnih naprav ali prometnih znakov. Te stroške sporazumno določita železniška organizacija in upravljalec ceste. Če do sporazuma ne pride, o njih odloči priložnostna arbitražna komisija. Stroški za vzdrževanje varnostnih signalnih naprav pa se ugotavljajo in obračunavajo izključno na podlagi skupnih stroškov železniške organizacije. Zato zanje ne pride v poštev priložnostna arbitražna komisija. Njihovo višino določi (ugotovi in obračuna) železniška organizacija na podlagi skupnih stroškov, ki jih, če ni sporazuma, krijeta v enakih delih obe stranki.
Za sled poškodbe se ne zahteva, da je zaznavna z vidom.
Pri kaznivem dejanju grdega ravnanja po 1. odstavku 146. člena KZ motiv ni bistvenega pomena.
Vsaka odredba za razpis glavne obravnave pretrga tek zastaranja v smislu 3. odstavka 112. člena KZ, zato okoliščina, da je državni tožilec delno spremenil opis dejanja in spremenil pravno opredelitev dejanja, ne vpliva na tek in pretrganje zastaranja zaradi istega historičnega dogodka, ki pomeni kaznivo dejanje.
ZUS člen 62, 75, 75/3.OZ člen 147, 147/1.URS člen 23.
ustava - kršitev ustavnih pravic - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - povrnitev škode - pravila odškodninskega prava - pasivna legitimacija
Za povrnitev škode zaradi kršitve ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, veljajo pravila odškodninskega prava. Pasivno legitimirana je zato Republika Slovenija.