odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost za prekršek
Storitev prekrška mora biti v izreku odločbe opredeljena na način, ki omogoča pravno vrednotenje dejanja ter uresničevanje storilčeve pravice do obrambe.
ZP-1 člen 13, 14, 14a, 15a. ZCes-1 člen 31, 31/4-1.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – opis prekrška - odgovornost pravne osebe – odgovornost samostojnega podjetnika
Samostojni podjetnik je odgovoren za prekršek, ki ga pri opravljanju njegove dejavnosti storilec (druga fizična oseba) izvrši v njegovem imenu, na njegov račun, v njegovo korist ali z njegovimi sredstvi. Odgovornosti se lahko razbremeni ob pogojih iz tretjega odstavka 14. člena ZP-1.
V obravnavanem primeru so izpolnjeni vsi pogoji za odgovornost samostojnega podjetnika za prekršek.
ZP-1 člen 13, 14. ZOPOKD. ZOUTI člen 16, 21, 21/1-19, 21/3. ZGD-1 člen 3, 3/6.
kršitev določb postopka - odločba o prekršku - opis prekrška - odgovornost za prekršek - odgovornost samostojnega podjetnika posameznika – prenehanje samostojnega podjetnika
Določbi drugega odstavka 13. člena ZP-1 ter 14. člena ZP-1 (veljavni v času storitve prekrška) je treba uporabiti v primeru, ko samostojni podjetnik posameznik odgovarja za ravnanje drugega, ko se torej po organiziranosti približuje pravni osebi. Smiselna uporaba ZOPOKD za odgovornost za prekršek samostojnega podjetnika posameznika tako pride v poštev samo v primerih, ko se njegova odgovornost omejuje le na udeležbo pri prekrških, storjenih v njegovem imenu, na njegov račun ali v njegovo korist (ne pa, kot v obravnavanem primeru, ko samostojni podjetnik posameznik kot fizična oseba odgovarja za lastno ravnanje).
pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela
Negotovost, ali bo delodajalec tudi v bodoče lahko zagotavljal delo v enakem obsegu, kot ga je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, ni zakonski razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Če je revizija, ki jo vloži pooblaščenec odvetnik, naslovljena in vložena pri nepristojnem sodišču, takega ravnanja pooblaščenca ni mogoče šteti za očitno pomoto v smislu osmega odstavka 112. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.
zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona – absolutno zastaranje – ustavitev postopka – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Ker je postopek o prekršku absolutno zastaral, preden je bila sodba odpravljena storilcu, je bil postopek s sklepom prekrškovnega organa ustavljen, s tem pa je bila odpravljena kršitev, ki jo uveljavlja zahteva za varstvo zakonitosti.
ZP-1 člen 59, 59/3, 155, 155/1-8, 155/2, 167, 167/2. URS člen 29.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka – možnost izjave o prekršku - izvajanje dokazov v korist obdolženca - obrazložitev - presoja pritožbenih navedb
Če sodišče ne oceni relevantnih navedb zahteve za sodno varstvo, je podana (relativno) bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka 155. člena ZP-1.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006377
ZP-1 člen 156, 156-1, 171. ZKP člen 427. ZPrCp člen 90, 90/10.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – prevoz skupine otrok – linijski prevoz – označba vozila – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Če gre za vozilo, s katerim se opravlja posebni linijski prevoz šoloobveznih otrok, mora biti to na predpisani način označeno ves čas prevoza in ne glede na število otrok v vozilu.
postopek o prekršku – zahteva za sodno varstvo – odločanje sodišča – sprememba pravne opredelitve - nasilno in drzno vedenje – nedostojno vedenje – stek
Če je sodišče ob ugotovljenem dejanskem stanju zavzelo drugačno stališče glede uporabe materialnega prava in ocenilo, da pravna opredelitev storilčevega ravnanja po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 ne pride v poštev (da gre za navidezni idealni stek, ne pa za realni stek), je razumno, da v izreku izpodbijane sodbe ni odločilo o ustavitvi postopka o prekršku zaradi prekrška po prvem odstavku 6. člena ZP-1.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - JAVNI RED IN MIR
VS2006578
ZP-1 člen 57, 57/2, 57a, 62a, 62a-2, 156, 156-4. ZJRM-1 člen 6, 6/1, 6/2, 6/4.
plačilni nalog – posebni primeri plačilnega naloga – meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa - kršitev materialnih določb zakona – pravna opredelitev prekrška – nasilno in drzno vedenje
V 6. členu ZJRM-1 so v prvih treh odstavkih opisani različni prekrški, ki pomenijo nasilno in drzno vedenje. Vsi trije prekrški se po določbi četrtega odstavka 6. člena kaznujejo strožje (kvalificirana oblika prekrška), če so storjeni proti zakoncu ali zunajzakonskem partnerju ali partnerju v registrirani istospolni skupnosti, bivšemu zakoncu ali zunajzakonskem partnerju ali partnerju v registrirani istospolni skupnosti, krvnemu sorodniku v ravni vrsti, posvojitelju ali posvojencu, rejniku ali rejencu, skrbniku ali varovancu te
osebe ali proti osebi, ki živi s storilcem v skupnem gospodinjstvu.
SOCIALNO ZAVAROVANJE – INVALIDI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005675
ZPP člen 371, 371/1.
meje revizijskega preizkusa – revizijski razlogi - obrazložitev revizijskih razlogov
Niti absolutnih niti relativnih kršitev postopka revident ne konkretizira, glede slednjih pa tudi ne pojasni, zakaj naj bi vplivale na zakonitost in pravilnost sodbe ter katere določbe ZPP sodišče ni uporabilo oziroma jo je uporabilo nepravilno. Zato je revizijski preizkus glede tega revizijskega razloga onemogočen.
Čeprav je revizija vložena tudi zaradi zmotne uporabe materialnega prava, iz nje ni razvidno, katero materialno določbo je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo oziroma je ni uporabilo, pa bi jo moralo. Zato tudi z vidika tega revizijskega razloga izpodbijane sodbe ni bilo mogoče preizkusiti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - veljavnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi - ničnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi - uveljavljanje ničnosti pogodbe o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po prenehanju delovnega razmerja
Pogodbe o zaposlitvi, ki je bila že odpovedana in je na podlagi prve odpovedi že prenehala, ni mogoče ponovno odpovedati, ker pogodba, ki se na tak način ponovno odpoveduje, več ne obstoji, s tem pa tudi ni več delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Takšna nova odpoved ne more imeti pravnih učinkov, ker predmeta odpovedi ni.
sprememba delodajalca - odklonitev prehoda k delodajalcu prevzemniku
Iz določbe petega odstavka 73. člena ZDR izhaja, da zakon ne zahteva izrecne pisne odklonitve prehoda. Iz besedila navedene določbe izhaja, da zadošča že dejanska odklonitev opravljanja dela pri delodajalcu prevzemniku.
ZDR člen 4, 4/2, 29, 88, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. ZPP člen 380, 380/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - rok za odpoved
Zmotno je stališče, da zaradi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, delodajalec nima več možnosti odpovedati pogodbe zaradi kršitev, ki jih je delavec storil v času veljavnosti prejšnje pogodbe. Delodajalec je vezan na subjektivne in objektivne roke za podajo odpovedi (šesti odstavek 88. člena in drugi odstavek 110. člena ZDR). Tudi v primeru, ko delavec krši izrecno pogodbeno obveznost, sklenitev nove pogodbe, ki take obveznosti nima več, ne more pomeniti, da zaradi tega ni mogoče odpovedati nove pogodbe – če so seveda izpolnjeni vsi pogoji za zakonitost odpovedi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti
Glede na rizičnost in visoke vrednosti premoženja, s katerim upravlja tožena stranka, zlasti premoženja pokojninskih skladov, ki jih ima v upravljanju, tožena stranka od svojih delavcev utemeljeno zahteva dosledno spoštovanje internih pravil in postopkov pri trgovanju z vrednostnimi papirji. Pravilno zato sodišče ugotavlja, da za presojo teže tožnikove kršitve niti ni bistveno, ali je zaradi spornega ravnanja za toženo stranko nastala škoda, ali v posameznem primeru celo dobiček, saj že samo nespoštovanje pravil pri odločanju o nakupih vrednostnih papirjev, kot je bilo ugotovljeno pri spornem nakupu, gotovo pomeni hujšo kršitev pogodbenih in drugih delovnih obveznosti tožnika.
priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja – invalidnost - zdravstvena dokumentacija - sprememba zdravstvenega stanja - ugotavljanje invalidnosti - kasneje pridobljena medicinska dokumentacija
Tožnik je v sodnem postopku predložil medicinsko dokumentacijo z izvidi iz časa po dokončnosti izpodbijane odločbe (maj 2010), za katero sta sodišči prve in druge stopnje pravilno ugotovili, da na pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb nima vpliva.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – poslabšanje invalidnosti – nadomestilo za invalidnost – pravica do premestitve – ustavitev izplačevanja – sprememba v stanju invalidnosti – sprememba invalidnosti
Pokojni tožnik je tudi še po dokončnosti odločbe, s katero mu je bila priznala pravica do premestitve, dejansko delal na prejšnjem (dotedanjem) delu, zato revizijsko sodišče soglaša s presojo nižjih sodišč, da mu je tožena stranka v skladu z določbo 190. člena ZPIZ za ta čas, vse do 11. 6. 2007, ko mu je delovno razmerje prenehalo, dolžna izplačati nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu.
Takšno stališče varuje položaj delovnih invalidov v primerih, ko bi jim šla pravica do nadomestila za invalidnost in so še vedno v delovnem razmerju, ker pa delodajalec zanje nima nove ustrezne zaposlitve, še vedno delajo na starem delovnem mestu (ali pa dejansko ne delajo in čakajo na novo delovno mesto ali celo odpoved pogodbe o zaposlitvi).
SOCIALNO ZAVAROVANJE – INVALIDI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005680
ZPIZ-1 člen 12, 38, 56, 57, 58, 59, 156, 156/2, 157, 157/1, 163, 163/2, 249. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-3. ZDSS-1 člen 7, 82. ZUP člen 238.
invalidska pokojnina – sodna pristojnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravice iz invalidskega zavarovanja - invalidnost - invalidska komisija - dejansko stanje v upravnem postopku - meje sodne presoje invalidske odločbe - dejanska ugotovitev po prvostopenjski invalidski odločbi - pridobitev pravice - izplačevanje invalidske pokojnine
Predmet tožbenega zahtevka je odprava dokončne odločbe tožene stranke, s katero je bil zavrnjen predlog tožeče stranke za ugotovitev invalidnosti I. kategorije in priznanje pravic na tej podlagi. Sodišče druge stopnje ni odločalo o zahtevku, ki ne spada v sodno pristojnost, saj je na podlagi 1.a točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 odločalo v socialnem sporu o pravici iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (invalidski pokojnini), odločitev o tej pravici pa je sprejelo v skladu določbo 82. člena ZDSS-1.
Z opredelitvijo invalidske komisije II. stopnje v pritožbenem postopku pri toženi stranki je vzpostavljena možnost preverjanja nastanka invalidnosti glede na ugotovljeno zdravstveno oziroma medicinsko stanje zavarovanca vse do izdaje dokončne odločbe o ugotovitvi invalidnosti in pravicah na tej podlagi.
Ker je možnost ugotavljanja dejanskega stanja tudi v pritožbenem postopku pri toženi stranki z opredelitvijo posebnih izvedenskih organov in sistemom le-teh v ZPIZ-1 posebej urejena, se glede tega tožena stranka neutemeljeno sklicuje na določbe ZUP.
Pravice na podlagi invalidnosti, med katere spada tudi pravica do invalidske pokojnine, na podlagi petega odstavka 156. člena ZPIZ-1 pridobi zavarovanec z dnem nastanka invalidnosti (oziroma v primeru spremembe nastanka invalidnosti s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe – drugi odstavek 163. člena ZPIZ-1), kar pa ne pomeni, da se s tem dnem tudi prične izplačevanje pokojnine.