stvrana služnost - ukinitev stvarne služnosti – bližina javne poti
Dejstvo, da je bila v bližini gospodujoče nepremičnine zgrajena javna cesta, bi v konkretnem primeru lahko pomenilo bistveno spremembo glede na čas nastanka služnosti. Vendar pa za ugotavljanje relevantnosti spremembe ne zadošča le bližina javne poti, temveč je pomembna tudi presoja, kakšne negativne posledice bi doletele lastnika gospodujočega zemljišča z vzpostavitvijo priključka na javno pot.
Kupec je privolil, da je prodajalčeva obveznost do njega prenehala z nadomestno izpolnitvijo v obliki izročitve bagra, letnik 1990. Prodajalec je torej svojo obveznost do kupca (z nadomestno izpolnitvijo) izpolnil, kupec pa svoje obveznosti do prodajalca ni (v celoti) izpolnil. Zato je odločitev o ugoditvi zahtevku za plačilo preostanka kupnine materialnopravno pravilna.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015869
ZOR člen 376. ZPP člen 339, 339/2-14.
povrnitev nepremoženjske škode – zdravniška napaka (medicinska napaka) - odgovornost bolnišnice - zastaranje odškodninske terjatve – zastaralni rok – začetek teka subjektivnega zastaralnega roka – zaključek zdravljenja – obrazloženost odločbe sodišča druge stopnje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomajkljivosti sodbe
Ustavna zahteva po obrazloženosti sodnih odločb v primeru, ko gre za odločbe višjega sodišča, je nižja od siceršnje zahteve po obrazloženosti v primerih, ko je višje sodišče pritrdilo pravnemu naziranju nižjega sodišča in ko je zato mogoče že iz sodbe sodišča prve stopnje razbrati obširne razloge za sporno pravno stališče.
Sodišče prve stopnje ni posebej utemeljilo, zakaj je bila tožnica ob pregledu 15. 12. 1998 seznanjena s posledicami operativnega posega, višje sodišče pa ni posebej utemeljilo niti svojega dodatnega razloga, ki ga v sodbi sodišča prve stopnje ni, in sicer, da je bila takrat tudi škoda žepovsem stabilizirana. Svoje stališče bi po presoji revizijskega sodišča morali ustrezno utemeljiti obe sodišči, posebej ker gre za vprašanje, ki ga v praksi sodišča rešujejo s pomočjo izvedencev, razlika med ključnima časovnima točkama, ko je že (oziroma še ni) nastopilo zastaranje, pa je relativno majhna (dobri trije tedni).
prepoved izvajanja športnega streljanja – začasna odredba – težko popravljiva škoda - trditveno in dokazno breme
Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode, predvsem pa mora izkazati, da je škoda za njo težko popravljiva.
nagrada odvetniku – pactum de quota litis – prepoved kumuliranja odstotnega plačila s plačilom po Odvetniški tarifi
Zaključek sodišč prve in druge stopnje o tem, da je tudi v konkretnem primeru (ko je bil toženki v pravdi, v kateri jo je zastopal tožnik, prisojen znesek že znan) kumuliranje odstotnega plačila odvetniških storitev s plačilom po Odvetniški tarifi, v nasprotju s kogentno določbo tretjega odstavka 17. člena ZOdv, je pravilen.
UPRAVNI SPOR – UPRAVNI POSTOPEK – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1014106
ZUP člen 293, 293/3. ZUS-1 člen 83, 83/4.
pravni interes – odlog upravne izvršbe – pogoji za odlog upravne izvršbe – pravnomočna odločitev o pravnem sredstvu
Za odlog upravne izvršbe je treba izkazati izpolnjenost dveh pogojev: vloženo pravno sredstvo zoper izvršbo oziroma izvršilni naslov ter izkazan verjeten nastanek nepopravljive škode. Ko je o pravnem sredstvu odločeno, ni več pravnega interesa za presojo zakonitosti zavrnitev predloga za odlog upravne izvršbe
ZPP člen 367, 367a, 367c, 367c/2. ZD člen 32. ZZZDR člen 124, 133.
predlog za dopustitev revizije – odstop od sodne prakse – zapuščina - izločitev iz zapuščine – vlaganja v nepremičnino - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Neutemeljenost predloga, ker ni zatrjevanega odstopa od sodne prakse.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS0016572
URS člen 19, 51, 51/3. ZZZDR člen 108, 206, 206/1, 208, 208/2. ZNP člen 44. ZDZdr člen 36, 40. ZPP člen 380, 380/1.
varstvo osebne svobode - pravica do zdravstvenega varstva - nepravdni postopek - poslovna sposobnost - odvzem poslovne sposobnosti - delni odvzem poslovne sposobnosti - duševna bolezen - pravica do odločanja o hospitalizaciji - privolitev v psihiatrično zdravljenje
Odločitev sodišča, da se delno odvzame „poslovna sposobnost glede podajanja izjav volje glede zdravljenja nasprotne udeleženke“, presega polje dopustnega odločanja sodišča o odvzemu poslovne sposobnosti. Taka odločitev v bistvu pomeni, da skrbnik duševnega bolnika lahko odloči ali je hospitalizacija „prostovoljna“ ali pa ne. S tem je nedvomno lahko poseženo v bolničine ustavno varovane pravice, ki jih ni mogoče omejiti z odvzemom poslovne sposobnosti.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost - nasprotje med izrekom in razlogi - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa – načelo dispozitivnosti - opredelitev zatrjevanih kršitev zakona
Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti mora pri uveljavljanju kršitve po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP določno povedati, v čem je nasprotje med tem, kar se navaja v sodbi o vsebini listin in listinami.
sklep o dovolitvi izvršbe – sodno varstvo – akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu
Izpodbijani prvostopenjski akt (sklep o dovolitvi izvršbe) ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. To odločitev je namreč vseboval izvršilni naslov. Ukrepi, določeni z izvršilnim naslovom, pa se z izpodbijanim sklepom le prisilno izvršujejo, saj tožnik naloženega ni izpolnil sam.
ZPP člen 367, 367a, 367b, 367c, 367c/2. SPZ člen 11, 92.
predlog za dopustitev revizije – lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice – izročitev nepremičnine v posest – pridobitni način - vpis v zemljiško knjigo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije je neutemeljen, ker niso izpolnjeni pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije.
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 190, 990.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – družbena pogodba – dogovor o vlaganju v nepremičnino - neupravičena pridobitev
Sodišči sta pogodbeni dogovor pravdnih strank glede vlaganj v lokal pravilno opredelili kot družbeno pogodbo. Tožnik je razpolagal z delom solastne opreme v sklopu upravljanja z družbenim premoženjem. V takšnem primeru toženec ne more od tožnika zahtevati vrnitev v družbo vloženega denarnega zneska.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – ugotavljanje istovetnosti prosilca - baza Eurodac - begosumnost – prosti preudarek
Iz ugotovljenega dejanskega stanja in samega poteka postopka jasno izhaja, da tožnik ni predložil nobenega svojega osebnega dokumenta, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti njegovo istovetnost, zaradi različnih podatkov, ki jih je navajal, pa njegova identiteta še ni bila ugotovljena. Izhaja tudi, da je tožnik ilegalno prehajal meje več držav, zato je pravilna presoja o begosumnosti.
ZUS-1 člen 83, 83/2. ZGO-1 člen 152. ZUP člen 251, 251/4.
ukrep gradbenega inšpektorja – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – obseg določanja pritožbenega upravnega organa – ni po vsebini zadeve – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V inšpekcijski odločbi, s katero je naložena odstranitev nelegalne gradnje, obveznost ali pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Revizija po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se ne nanašajo na vsebino zadeve.
Zato, da bi bil izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, mora revident navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, in vse to tudi izkazati.
ukrep gradbenega inšpektorja – odstranitev nelegalne gradnje - začasna odredba – izkazana težko popravljiva škoda
Začasna odredba na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 predstavlja nujen ukrep, s katerim sodišče ob izpolnjenih zakonskih pogojih začasno odloži sicer na podlagi zakona dovoljeno izvršitev določenega upravnega akta, da bi preprečilo možnost nastanka težko popravljive škode.
Težko popravljiva škoda je pravni standard, katerega vsebina se s stopnjo verjetnosti ugotavlja v vsakem primeru posebej. Glede na ustaljeno upravnosodno prakso gre za takšno škodo, če je ta resna in tožniku neposredno grozi, odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega upravnega akta.
V tej zadevi je z naložitvijo odstranitve vseljenega stanovanjskega objekta vendarle podana takšna stopnja verjetnosti nastanka težko popravljive škode tožniku kot eden od zakonsko določenih pogojev za izdajo zahtevane začasne odredbe.
dovoljenost revizije - ukrep gradbenega inšpektorja – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – varstvo pravic in pravnih koristi drugih oseb – pravni interes
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Glede na vsebino obravnavane zadeve in revizijske navedbe, revident z izpostavljenim vprašanjem ne varuje svojih pravic in pravnih koristi, temveč procesne in pravne koristi drugih oseb. Zato tako vprašanje ni pomembno pravno vprašanje po vsebini te zadeve.