KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006437
ZKP člen 371, 420, 420/2. KZ-1 člen 204, 204/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – tatvina – mala tatvina – odločba o kazenski sankciji – primernost sankcije – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V primeru ko vrednost ukradene stvari storilcu ni znana oziroma ne gre za stvar, ki je očitno majhne vrednosti, ni mogoče ugotoviti, da je subjektivni pogoj za obstoj kaznivega dejanja male tatvine izpolnjen.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - policijsko preiskovanje - zbiranje obvestil od osumljenca s strani policije - pouk osumljencu - priznanje osumljenca - dokazi, pridobljeni na podlagi nedovoljenih dokazov - „sadež zastrupljenega drevesa“ - izjema „neizogibnega odkritja“
V primeru, ko policija pridobi priznanje osumljenca o storitvi kaznivega dejanja, ne da bi bil pred tem poučen skladno s četrtim odstavkom 148. člena ZKP, je treba vpliv takega priznanja na ostale zbrane dokaze („sadež zastrupljenega drevesa“) presojati z vidika vzročno-posledične odvisnosti med priznanjem in ostalimi dokazi. V tem pogledu je treba upoštevati tako dokaze in druge podatke, ki jih je policija (zakonito) zbrala že pred tako pridobljenim priznanjem, kot tudi dejanski vpliv tega priznanja na kasneje zbrane dokaze ter realnost pričakovanja, da bi policija pridobila te dokaze ne glede na (nezakonito) pridobljeno priznanje osumljenca (izjema „neizogibnega odkritja“).
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pri uveljavljanju jamčevalnega zahtevka za znižanje kupnine dovolj postaviti samo dajatveni zahtevek ali je predhodno potrebno postaviti tudi oblikovalni zahtevek.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – sprememba obtožbe – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Če je državni tožilec spremenil obtožni predlog tako, da je v opis dodal še eno žaljivko, obdolženec pa je navedel, da je spremembo razumel, da vztraja pri dosedanjem zagovoru, ko je vseskozi zanikal očitek izrečenih žalitev, to pomeni, da se je izrekel tudi o očitku po spremenjeni obtožbi, ne da bi ob tem zahteval dodaten čas za pripravo obrambe.
Ob ugotovitvi, da toženci niso dolžniki v spornem posojilnem razmerju, je povsem jasno, da tožnica proti njim ni mogla pridobiti terjatve na podlagi subrogacije, saj tožnica ni izpolnila obveznosti tožencev (in tudi ne obveznosti njihovega pravnega prednika).
žalitev sodišča v vlogi – kaznovanje stranke v postopku - denarna kazen
Pavšalni očitki nepoštenosti, koruptivnosti in malomarnosti sodnici in njenemu sodniškemu kolegu, nimajo nikakršne racionalne zveze z relevantno vsebino pritožbe, v kateri so bile žalitve zapisane.
Sodbi imata razloge, iz katerih je razvidno, po kateri poti je sodišče prišlo do svojega prepričanja o posameznem odločilnem dejstvu, in ki jih je moč preizkusiti. Takšni dokazni oceni ni mogoče očitati ne arbitrarnosti, ne pristranskosti, niti ni sodba obremenjena s kršitvijo metodološkega napotka iz 8. člena ZPP.
Revizijski očitek, da ji operater ni pojasnil, da pri operaciji lahko pride do termične poškodbe žolčevoda, bi bil lahko pomemben le ob hkratni ugotovitve, da je do takšne termične poškodbe tudi dejansko prišlo.
Obramba z navajanjem vsebine dokaznega predloga pred sodiščem prve stopnje in pritožbenih navedb ne more uspeti, saj ponavlja trditve, ki so bile v postopku že presojene in ni z verjetnostjo izkazala pravne relevantnosti predlaganih dokazov na inštanci, ki odloča o vloženem pravnem sredstvu.
Revizija se dopusti glede presoje pravilnosti stališča sodišča druge stopnje, da je iz odredbe „brez obvestila“ sklepati, da gre za menico brez protesta.
Toženka je imela vse možnosti, da bi po obvestilu z dne 9. 9. 2005 ob tem, da je takrat že vedela, da izročitvenega roka ne bo mogla spoštovati, naredila vse, da bi škodo v nastali višini preprečila (z najemom drugega primernega stanovanja).
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015964
OZ člen 164, 164/4. ZPP člen 11, 112/6, 367, 367/1, 377.
dovoljenost revizije – prepozna revizija – rok za revizijo – vložitev revizije pri nepristojnem sodišču – očitna pomota odvetnika - zavrženje revizije – poškodba vozila med hrambo - alternativne obveznosti - povrnitev premoženjske škode – vzpostavitev prejšnjega stanja – denarna odškodnina
Za odgovorno osebo (dolžnika) ima obveznost vzpostaviti prejšnje stanje in obveznost plačati denarno odškodnino naravo alternativne obveznosti. Oškodovanec izjemoma ne more zahtevati plačila denarne odškodnine, če okoliščine primera opravičujejo vzpostavitev prejšnjega stanja (četrti odstavek 164. člena OZ).
V skladu z ZPP-D stranke lahko (neposredno) vložijo revizijo, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP); ali če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP).
varstvo kupcev stanovanj – dokazi o odpravi pomanjkljivosti – rok za predložitev dokazov o odpravi pomanjkljivosti – začetek teka roka - dopuščena revizija
Na revizijske navedbe ter identično pravno vprašanje je Vrhovno sodišče toženki že odgovorilo v odločbi II Ips 97/2011 z dne 6. 12. 2012 – začetek teka rok za predložitev dokazov o odpravi pomanjkljivosti po ZVKSES.
varstvo lastninske pravice – vznemirjanje - negatorna tožba
Aktivno vznemirjanje po 99. členu SPZ ni zgolj besedno zatrjevanje in besedno prisvajanje lastninske pravice s strani toženke. Vznemirjanja ne pomeni niti vložitev lastninske tožbe, saj toženki takšno pravico daje zakon.
ZUS-1 člen 83, 83/2. ZGO-1 člen 152. ZUP člen 251, 251/4.
ukrep gradbenega inšpektorja – dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – obseg določanja pritožbenega upravnega organa – ni po vsebini zadeve – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V inšpekcijski odločbi, s katero je naložena odstranitev nelegalne gradnje, obveznost ali pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Revizija po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se ne nanašajo na vsebino zadeve.
Zato, da bi bil izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, mora revident navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, in vse to tudi izkazati.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – ugotavljanje istovetnosti prosilca - baza Eurodac - begosumnost – prosti preudarek
Iz ugotovljenega dejanskega stanja in samega poteka postopka jasno izhaja, da tožnik ni predložil nobenega svojega osebnega dokumenta, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti njegovo istovetnost, zaradi različnih podatkov, ki jih je navajal, pa njegova identiteta še ni bila ugotovljena. Izhaja tudi, da je tožnik ilegalno prehajal meje več držav, zato je pravilna presoja o begosumnosti.
ukrep gradbenega inšpektorja – odstranitev nelegalne gradnje - začasna odredba – izkazana težko popravljiva škoda
Začasna odredba na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 predstavlja nujen ukrep, s katerim sodišče ob izpolnjenih zakonskih pogojih začasno odloži sicer na podlagi zakona dovoljeno izvršitev določenega upravnega akta, da bi preprečilo možnost nastanka težko popravljive škode.
Težko popravljiva škoda je pravni standard, katerega vsebina se s stopnjo verjetnosti ugotavlja v vsakem primeru posebej. Glede na ustaljeno upravnosodno prakso gre za takšno škodo, če je ta resna in tožniku neposredno grozi, odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega upravnega akta.
V tej zadevi je z naložitvijo odstranitve vseljenega stanovanjskega objekta vendarle podana takšna stopnja verjetnosti nastanka težko popravljive škode tožniku kot eden od zakonsko določenih pogojev za izdajo zahtevane začasne odredbe.
dovoljenost revizije - registracija društva - svet invalidskih organizacij - konkretiziranost posledic - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - zavrženje revizije
Iz odločitev, ki so izpodbijane, ne izhaja, da je bilo odločeno o tem, ali lahko revident pridobi pravno osebnost in tudi ne o tem, da bi sodišče prepovedalo združevanje, ampak so bile izpodbijane odločitve sprejete o tem, ali je revident izpolnjeval pogoje za izdajo odločbe o registraciji društva. Ugotovljeno je bilo, da teh pogojev ne izpolnjuje, niti po Zakonu o društvih niti po Zakonu o invalidskih organizacijah. Konkretno in podrobno je bilo obrazloženo v vseh odločitvah, zakaj ni podana pravna podlaga za ugoditev zahtevi. Vprašanje, ki ga revident izpostavlja, ni bilo predmet odločanja, zato ne predstavlja takšnega vprašanja po vsebini te zadeve. Glede na to, da izpostavljeno vprašanje ni pomembno po vsebini te zadeve, pa tudi pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
S svojimi navedbami revident zelo hudih posledic ni izkazal. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 412/2009, X Ips 501/2009, X Ips 375/2010, X Ips 457/2010, X Ips 389/2011, X Ips 450/2011, X Ips 153/2011, X Ips 163/2012) bi moral navesti ne le kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, temveč tudi subjektivno in objektivno konkretizirane razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude in seveda to tudi izkazati. Revident tega ni storil, zato zatrjevanih zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.
EZ člen 4, 30, 30/1, 30/5, 30/6. Odlok o načinu izvajanja javne službe oskrbe s plinom v Občini Medvode člen 7, 7/1, 37, 37/1.
dovoljena revizija - nezakonitost občinskega odloka – posamični akt iz četrtega odstavka 5. člena ZUS-1 – pojem distribucijskega plinovodnega omrežja – prenosno plinovodno omrežje – meja 16 barov – obveznost predaje omrežja - ugotovitvena sodba – koncesija – poseg v pristojnost države - preseženo zakonsko pooblastilo – načelo zakonitosti delovanja občine – skladnost Odloka z zakonom in evropsko uredbo
30. člen EZ prepušča občini (le) ureditev organizacije in načina izvajanja dejavnosti javne službe oskrbe s plinom. Po presoji Vrhovnega sodišča takšno pooblastilo v zakonu ne zajema določitve dodatnega kriterija razmejitve med omrežjema v občinskem odloku (kriterij 16 barov) niti ne dopušča razlage, da lahko revidentka z odlokom samostojno določi obveznost predaje določenega omrežja izvajalcu. Z določitvijo obveznosti predaje distribucijskega omrežja v prvem odstavku 37. člena Odloka v zvezi s prvim odstavkom 7. člena Odloka je revidentka presegla okvir pooblastila v citiranem členu EZ, s čimer je nezakonito posegla v ureditev dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina, ki je izrecno določena z EZ in je bila podeljena tožeči stranki s koncesijo, s takšno ureditvijo v izpodbijanih določbah odloka pa je posledično posegla v pristojnost države.