KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006437
ZKP člen 371, 420, 420/2. KZ-1 člen 204, 204/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – tatvina – mala tatvina – odločba o kazenski sankciji – primernost sankcije – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V primeru ko vrednost ukradene stvari storilcu ni znana oziroma ne gre za stvar, ki je očitno majhne vrednosti, ni mogoče ugotoviti, da je subjektivni pogoj za obstoj kaznivega dejanja male tatvine izpolnjen.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – sprememba obtožbe – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Če je državni tožilec spremenil obtožni predlog tako, da je v opis dodal še eno žaljivko, obdolženec pa je navedel, da je spremembo razumel, da vztraja pri dosedanjem zagovoru, ko je vseskozi zanikal očitek izrečenih žalitev, to pomeni, da se je izrekel tudi o očitku po spremenjeni obtožbi, ne da bi ob tem zahteval dodaten čas za pripravo obrambe.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - policijsko preiskovanje - zbiranje obvestil od osumljenca s strani policije - pouk osumljencu - priznanje osumljenca - dokazi, pridobljeni na podlagi nedovoljenih dokazov - „sadež zastrupljenega drevesa“ - izjema „neizogibnega odkritja“
V primeru, ko policija pridobi priznanje osumljenca o storitvi kaznivega dejanja, ne da bi bil pred tem poučen skladno s četrtim odstavkom 148. člena ZKP, je treba vpliv takega priznanja na ostale zbrane dokaze („sadež zastrupljenega drevesa“) presojati z vidika vzročno-posledične odvisnosti med priznanjem in ostalimi dokazi. V tem pogledu je treba upoštevati tako dokaze in druge podatke, ki jih je policija (zakonito) zbrala že pred tako pridobljenim priznanjem, kot tudi dejanski vpliv tega priznanja na kasneje zbrane dokaze ter realnost pričakovanja, da bi policija pridobila te dokaze ne glede na (nezakonito) pridobljeno priznanje osumljenca (izjema „neizogibnega odkritja“).
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pri uveljavljanju jamčevalnega zahtevka za znižanje kupnine dovolj postaviti samo dajatveni zahtevek ali je predhodno potrebno postaviti tudi oblikovalni zahtevek.
žalitev sodišča v vlogi – kaznovanje stranke v postopku - denarna kazen
Pavšalni očitki nepoštenosti, koruptivnosti in malomarnosti sodnici in njenemu sodniškemu kolegu, nimajo nikakršne racionalne zveze z relevantno vsebino pritožbe, v kateri so bile žalitve zapisane.
Ob ugotovitvi, da toženci niso dolžniki v spornem posojilnem razmerju, je povsem jasno, da tožnica proti njim ni mogla pridobiti terjatve na podlagi subrogacije, saj tožnica ni izpolnila obveznosti tožencev (in tudi ne obveznosti njihovega pravnega prednika).
Revizija se dopusti glede presoje pravilnosti stališča sodišča druge stopnje, da je iz odredbe „brez obvestila“ sklepati, da gre za menico brez protesta.
Obramba z navajanjem vsebine dokaznega predloga pred sodiščem prve stopnje in pritožbenih navedb ne more uspeti, saj ponavlja trditve, ki so bile v postopku že presojene in ni z verjetnostjo izkazala pravne relevantnosti predlaganih dokazov na inštanci, ki odloča o vloženem pravnem sredstvu.
Sodbi imata razloge, iz katerih je razvidno, po kateri poti je sodišče prišlo do svojega prepričanja o posameznem odločilnem dejstvu, in ki jih je moč preizkusiti. Takšni dokazni oceni ni mogoče očitati ne arbitrarnosti, ne pristranskosti, niti ni sodba obremenjena s kršitvijo metodološkega napotka iz 8. člena ZPP.
Revizijski očitek, da ji operater ni pojasnil, da pri operaciji lahko pride do termične poškodbe žolčevoda, bi bil lahko pomemben le ob hkratni ugotovitve, da je do takšne termične poškodbe tudi dejansko prišlo.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015964
OZ člen 164, 164/4. ZPP člen 11, 112/6, 367, 367/1, 377.
dovoljenost revizije – prepozna revizija – rok za revizijo – vložitev revizije pri nepristojnem sodišču – očitna pomota odvetnika - zavrženje revizije – poškodba vozila med hrambo - alternativne obveznosti - povrnitev premoženjske škode – vzpostavitev prejšnjega stanja – denarna odškodnina
Za odgovorno osebo (dolžnika) ima obveznost vzpostaviti prejšnje stanje in obveznost plačati denarno odškodnino naravo alternativne obveznosti. Oškodovanec izjemoma ne more zahtevati plačila denarne odškodnine, če okoliščine primera opravičujejo vzpostavitev prejšnjega stanja (četrti odstavek 164. člena OZ).
V skladu z ZPP-D stranke lahko (neposredno) vložijo revizijo, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP); ali če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP).
varstvo kupcev stanovanj – dokazi o odpravi pomanjkljivosti – rok za predložitev dokazov o odpravi pomanjkljivosti – začetek teka roka - dopuščena revizija
Na revizijske navedbe ter identično pravno vprašanje je Vrhovno sodišče toženki že odgovorilo v odločbi II Ips 97/2011 z dne 6. 12. 2012 – začetek teka rok za predložitev dokazov o odpravi pomanjkljivosti po ZVKSES.
Toženka je imela vse možnosti, da bi po obvestilu z dne 9. 9. 2005 ob tem, da je takrat že vedela, da izročitvenega roka ne bo mogla spoštovati, naredila vse, da bi škodo v nastali višini preprečila (z najemom drugega primernega stanovanja).
varstvo lastninske pravice – vznemirjanje - negatorna tožba
Aktivno vznemirjanje po 99. členu SPZ ni zgolj besedno zatrjevanje in besedno prisvajanje lastninske pravice s strani toženke. Vznemirjanja ne pomeni niti vložitev lastninske tožbe, saj toženki takšno pravico daje zakon.
solastninska pravica – pridobitev solastninske pravice na nepremičnini - vlaganja v solastno nepremičnino – povečanje solastninskega deleža – dogovor solastnikov o povečanju solastninskega deleža vlagatelja – dopuščena revizija
Po ustaljeni sodni praksi se solastninski delež tistega solastnika, ki vlaga v nerazdeljeno solastno nepremičnino, ne more spremeniti brez dogovora o spremembi solastninskih deležev. Pritožbeno sodišče je izrecno ugotovilo, da so solastniki hiše sklenili dogovor o izključni lastninski pravici tožnika na mansardnem stanovanju na podlagi njegovih vlaganj.
ZMZ člen 2, 28, 52, 53. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca, ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite člen 15, 15-c.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - pogoji - resna škoda - notranja razselitev - Afganistan - redni postopek - resna in individualna grožnja za življenje
Glede na pridobljena poročila je pritrditi zaključkom, da so tožnikove navedbe neprepričljive in malo verjetne. Prav tako je utemeljen dvom v pristnost predloženih dokumentov. Zato je (in glede na ugotovljeno dejansko stanje) pravilen zaključek, da niso izpolnjeni pogoji za priznanje statusa begunca.
Pravilna je tudi odločitev o neizpolnjevanju pogojev za priznanje statusa subsidiarne zaščite, ki temelji na neizkazani grozeči resni škodi oziroma individualni grožnji. Nevarnosti, ki jim je na splošno izpostavljeno prebivalstvo ali del prebivalstva države, same zase običajno ne predstavljajo individualne grožnje, ki bi jo priznavali kot resno škodo.