UPRAVNI SPOR – UPRAVNI POSTOPEK – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1014106
ZUP člen 293, 293/3. ZUS-1 člen 83, 83/4.
pravni interes – odlog upravne izvršbe – pogoji za odlog upravne izvršbe – pravnomočna odločitev o pravnem sredstvu
Za odlog upravne izvršbe je treba izkazati izpolnjenost dveh pogojev: vloženo pravno sredstvo zoper izvršbo oziroma izvršilni naslov ter izkazan verjeten nastanek nepopravljive škode. Ko je o pravnem sredstvu odločeno, ni več pravnega interesa za presojo zakonitosti zavrnitev predloga za odlog upravne izvršbe
ZPP člen 367, 367a, 367c, 367c/2. ZD člen 32. ZZZDR člen 124, 133.
predlog za dopustitev revizije – odstop od sodne prakse – zapuščina - izločitev iz zapuščine – vlaganja v nepremičnino - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Neutemeljenost predloga, ker ni zatrjevanega odstopa od sodne prakse.
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 190, 990.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – družbena pogodba – dogovor o vlaganju v nepremičnino - neupravičena pridobitev
Sodišči sta pogodbeni dogovor pravdnih strank glede vlaganj v lokal pravilno opredelili kot družbeno pogodbo. Tožnik je razpolagal z delom solastne opreme v sklopu upravljanja z družbenim premoženjem. V takšnem primeru toženec ne more od tožnika zahtevati vrnitev v družbo vloženega denarnega zneska.
sklep o dovolitvi izvršbe – sodno varstvo – akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu
Izpodbijani prvostopenjski akt (sklep o dovolitvi izvršbe) ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. To odločitev je namreč vseboval izvršilni naslov. Ukrepi, določeni z izvršilnim naslovom, pa se z izpodbijanim sklepom le prisilno izvršujejo, saj tožnik naloženega ni izpolnil sam.
ZPP člen 367, 367a, 367b, 367c, 367c/2. SPZ člen 11, 92.
predlog za dopustitev revizije – lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice – izročitev nepremičnine v posest – pridobitni način - vpis v zemljiško knjigo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije je neutemeljen, ker niso izpolnjeni pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost - nasprotje med izrekom in razlogi - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa – načelo dispozitivnosti - opredelitev zatrjevanih kršitev zakona
Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti mora pri uveljavljanju kršitve po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP določno povedati, v čem je nasprotje med tem, kar se navaja v sodbi o vsebini listin in listinami.
nagrada odvetniku – pactum de quota litis – prepoved kumuliranja odstotnega plačila s plačilom po Odvetniški tarifi
Zaključek sodišč prve in druge stopnje o tem, da je tudi v konkretnem primeru (ko je bil toženki v pravdi, v kateri jo je zastopal tožnik, prisojen znesek že znan) kumuliranje odstotnega plačila odvetniških storitev s plačilom po Odvetniški tarifi, v nasprotju s kogentno določbo tretjega odstavka 17. člena ZOdv, je pravilen.
prepoved izvajanja športnega streljanja – začasna odredba – težko popravljiva škoda - trditveno in dokazno breme
Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode, predvsem pa mora izkazati, da je škoda za njo težko popravljiva.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015869
ZOR člen 376. ZPP člen 339, 339/2-14.
povrnitev nepremoženjske škode – zdravniška napaka (medicinska napaka) - odgovornost bolnišnice - zastaranje odškodninske terjatve – zastaralni rok – začetek teka subjektivnega zastaralnega roka – zaključek zdravljenja – obrazloženost odločbe sodišča druge stopnje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomajkljivosti sodbe
Ustavna zahteva po obrazloženosti sodnih odločb v primeru, ko gre za odločbe višjega sodišča, je nižja od siceršnje zahteve po obrazloženosti v primerih, ko je višje sodišče pritrdilo pravnemu naziranju nižjega sodišča in ko je zato mogoče že iz sodbe sodišča prve stopnje razbrati obširne razloge za sporno pravno stališče.
Sodišče prve stopnje ni posebej utemeljilo, zakaj je bila tožnica ob pregledu 15. 12. 1998 seznanjena s posledicami operativnega posega, višje sodišče pa ni posebej utemeljilo niti svojega dodatnega razloga, ki ga v sodbi sodišča prve stopnje ni, in sicer, da je bila takrat tudi škoda žepovsem stabilizirana. Svoje stališče bi po presoji revizijskega sodišča morali ustrezno utemeljiti obe sodišči, posebej ker gre za vprašanje, ki ga v praksi sodišča rešujejo s pomočjo izvedencev, razlika med ključnima časovnima točkama, ko je že (oziroma še ni) nastopilo zastaranje, pa je relativno majhna (dobri trije tedni).
Kupec je privolil, da je prodajalčeva obveznost do njega prenehala z nadomestno izpolnitvijo v obliki izročitve bagra, letnik 1990. Prodajalec je torej svojo obveznost do kupca (z nadomestno izpolnitvijo) izpolnil, kupec pa svoje obveznosti do prodajalca ni (v celoti) izpolnil. Zato je odločitev o ugoditvi zahtevku za plačilo preostanka kupnine materialnopravno pravilna.
stvrana služnost - ukinitev stvarne služnosti – bližina javne poti
Dejstvo, da je bila v bližini gospodujoče nepremičnine zgrajena javna cesta, bi v konkretnem primeru lahko pomenilo bistveno spremembo glede na čas nastanka služnosti. Vendar pa za ugotavljanje relevantnosti spremembe ne zadošča le bližina javne poti, temveč je pomembna tudi presoja, kakšne negativne posledice bi doletele lastnika gospodujočega zemljišča z vzpostavitvijo priključka na javno pot.
solastninska pravica – pridobitev solastninske pravice na nepremičnini - vlaganja v solastno nepremičnino – povečanje solastninskega deleža – dogovor solastnikov o povečanju solastninskega deleža vlagatelja – dopuščena revizija
Po ustaljeni sodni praksi se solastninski delež tistega solastnika, ki vlaga v nerazdeljeno solastno nepremičnino, ne more spremeniti brez dogovora o spremembi solastninskih deležev. Pritožbeno sodišče je izrecno ugotovilo, da so solastniki hiše sklenili dogovor o izključni lastninski pravici tožnika na mansardnem stanovanju na podlagi njegovih vlaganj.
ZMZ člen 2, 28, 52, 53. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca, ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite člen 15, 15-c.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - pogoji - resna škoda - notranja razselitev - Afganistan - redni postopek - resna in individualna grožnja za življenje
Glede na pridobljena poročila je pritrditi zaključkom, da so tožnikove navedbe neprepričljive in malo verjetne. Prav tako je utemeljen dvom v pristnost predloženih dokumentov. Zato je (in glede na ugotovljeno dejansko stanje) pravilen zaključek, da niso izpolnjeni pogoji za priznanje statusa begunca.
Pravilna je tudi odločitev o neizpolnjevanju pogojev za priznanje statusa subsidiarne zaščite, ki temelji na neizkazani grozeči resni škodi oziroma individualni grožnji. Nevarnosti, ki jim je na splošno izpostavljeno prebivalstvo ali del prebivalstva države, same zase običajno ne predstavljajo individualne grožnje, ki bi jo priznavali kot resno škodo.
Sodišče zahtevka ni zavrnilo na podlagi fiktivne narave sporne posojilne pogodbe, ampak ker tožnik ni dokazal, da bi tožencu denar izročil in je zato odpadla kavza posojilne pogodbe.