povrnitev škode - prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - zastaranje odškodninske terjatve - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire kot pravni standard - vmesna sodba - dopuščena revizija
Okoliščine prisilne hospitalizacije tožnice, v katerih ji je bilo onemogočeno priti do odvetnika, da bi ji pomagal sodno uveljavljati terjatev, ko ji zaradi nasveta klinike niso pomagali niti svojci, telefonirala pa je lahko le njim, in ko je bila tožnica sama ovirana tudi zaradi prisilnega jemanja močnejših psihotropnih zdravil, ki med drugim vplivajo na miselni proces, so v konkretnem primeru lahko vplivale na zadržanje teka zastaranja.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist – premičnina – nadomestilo za uporabo tuje stvari – motorno vozilo – višina nadomestila
Nadomestitev koristi od uporabe tuje stvari v smislu 219. člena ZOR ne more biti celoten prihodek od opravljanja dejavnosti, saj je treba upoštevati tudi odhodke (fiksne in variabilne stroške, stroške za voznika itd.), brez katerih nihče te dejavnosti ne bi mogel opravljati.
povrnitev nepremoženjske škode – kazenski postopek - duševne bolečine zaradi neupravičenega odvzema prostosti – pripor – oprostilna sodba – odgovornost države – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – pravica do povračila škode – višina odškodnine
Tožniku pripada pravica do povrnitve škode, ker je bil v priporu, obtožba zoper njega pa je bila zavrnjena (1. točka prvega odstavka 542. člena ZKP). Dejstvo, da je bil nekdo v kazenskem postopku oproščen obtožbe, pa ne pomeni, da so bila dejanja dejanja tistih, ki so vodili postopek, že zgolj zato nepravilna in nezakonita.
Relevantno okoliščino, ki vpliva na odmero odškodnine, predstavlja dejstvo, da je bil tožnik že pred tem priprt ter hkrati v več kazenskih postopkih zaradi drugih kaznivih dejanj z elementi izsiljevanja, ogrožanja varnosti in nasilja.
Toženci oziroma dolžniki iz sklepov o izvršbi niso bili enotni sosporniki. V sklepu o izvršbi jim ni bilo naloženo nerazdelno plačilo, zaradi česar gre za deljivo obveznost. Revizijsko sporna vrednost za prvega toženca je zato samo 6.416,89 EUR, revizija pri taki vrednosti pa je dovoljena le, če je bila predhodno dopuščena. Drugih vrednosti iz sodbenih izrekov ni mogoče upoštevati, ker se nanašajo le na zamudne obresti kot stransko terjatev.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006397
ZKP člen 214, 215, 371, 371/1-8, 371/1-11, 372, 372-5. KZ člen 196, 196/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz – hišna preiskava – odredba za hišno preiskavo – obrazložitev odredbe – utemeljeni razlogi za sum - razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev kazenskega zakona - neupravičena proizvodnja in promet z mamili – zakonski znaki kaznivega dejanja – odločba o kazenski sankciji – primernost kazni
Pomanjkljiva obrazložitev odredbe za hišno preiskavo sicer predstavlja kršitev prvega odstavka 215. člena ZKP, sodna odločba pa se na dokaze, pridobljene s hišno preiskavo, ne bi mogla opreti le v primeru, če se zaradi pomanjkljive obrazložitve odredbe in predloga in priloženih dokumentov ne bi dalo sklepati o obstoju utemeljenih razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje.
Narok za odreditev pripora ni namenjen izvajanju in ocenjevanju dokazov. V tej fazi postopka sodišče presodi, ali dokazi, ki jih ponuja državni tožilec, zadostujejo za utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1-4. ZUP člen 104, 104/3.
vrnitev v prejšnje stanje – sklep o zavrnitvi – akt, ki se ne more izpodbijati v upravnem sporu – ni samostojnega sodnega varstva – sklep procesne narave
S sklepom o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje se postopek odločanja o izdaji upravnega akta (glavni stvari) ne obnovi, ustavi ali konča v smislu drugega odstavka 5. člena ZUS-1, temveč se z njim odloči o pravočasnosti posameznega procesnega dejanja znotraj postopka odločanja o glavni stvari in ta sklep sam zase ne predstavlja končne odločitve o glavni stvari. Zato sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje tudi ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu, ampak se lahko ugovori v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo navedenega sklepa uveljavljajo hkrati s (pridržano) tožbo zoper odločbo o glavni stvari.
dovoljenost revizije – zavrnitev izdaje gradbenega dovoljenja - vrednostni kriterij – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni konkretiziran in izkazan
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
V odločbi, s katero je bila zavrnjena revidentkina zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja, in odločbi, s katero je bila zavržena revidentova pritožba, obveznost ali pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je mogoče z uspehom uveljavljati le, če revident natančno in konkretno opredeli pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve in navede okoliščine, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, ter nato opravi primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami Vrhovnega sodišča, s katerimi utemeljuje odstop in zatrjevano odstopanje tudi utemelji.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZKZ člen 23, 23/1-2.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odobritev pravnega posla – predkupni upravičenec – kmet mejaš – teleološka razlaga – zemljišče ločeno s potjo in melioracijskim jarkom – že rešeno vprašanje – zelo hude posledice – neuresničeno pričakovanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vprašanji, ali se pri razlagi statusa kmeta mejaša uporablja tudi teleološka razlaga in kje je opredeljena pravna oziroma dejanska podlaga, ki omogoča zaključek, da javna pot in melioracijski jarek, ki se nahajata med zemljiščema, ne jemljeta lastnosti sosednjih zemljišč, medtem ko reka sosednji zemljišči prostorsko ločuje, je že rešeno v praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana sodba pa od te prakse ne odstopa, zato ne gre za pomembni pravni vprašanji.
Pri odobritvi pravnega posla za nakup kmetijskega zemljišča gre za pričakovanje pravice za sklenitev pravnega posla, torej za negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja z zakonom predpisanih pogojev. Ob takih okoliščinah pa revident zelo hudih posledic ne more izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo.
ZMZ člen 51, 51/1-4, 63, 63/1. ZPP člen 319, 320. ZUS-1 člen 64, 64/4, 76.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja zaradi izročitve tožnika tretji varni državi – razveljavitev sklepa med pritožbenim postopkom – učinek prvostopenjske sodbe – pravni interes tožene stranke za pritožbo
Razlogi za omejitev gibanja zaradi izročitve tožnika tretji varni državi morajo biti zanesljivi in ugotovljeni. Učinke ima le pravnomočna sodba.
ZUS-1 člen 28, 28/1. ZUP člen 87, 87/3, 87/4. Uredba o upravnem poslovanju člen 172, 172/9, 172/10.
pravočasnost tožbe – fikcija vročitve – sporočilo o prispelem pismu
Obvestilo o prispelem pismu, ki se nahaja v upravnih spisih, ima na hrbtni strani natisnjeno opozorilo, da če prejemnik pisma ne bo prevzel v 15 dneh, se po četrtem odstavku 87. člena ZUP šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem poteka tega roka. To obvestilo je tudi sicer po vsebini in obliki skladno z devetim in desetim odstavkom 172. člena Uredbe o upravnem poslovanju, ki določata njegovo obliko in vsebino (kot dela ovojnice za osebno vročanje). Zato tožnikov ugovor nepravilne vročitve ni utemeljen.
dovoljenost revizije – neobrazloženi razlogi za dovoljenost revizije - vrednostni kriterij – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu, zato samo sklicevanje na 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 za dovoljenost revizije ne zadošča.
V odločbi, s katero je bil zavrnjen revidentov predlog za obnovo postopka, obveznost ali pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
ZUS-1 člen 17, 22, 22/1, 36, 36/1-3. ZPP člen 343, 343/4, 352.
pritožba zoper sklep o zavrženju tuje tožbe – pravni interes za pritožbo – zavrženje pritožbe – pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe – stranka v psotopku izdaje upravnega akta
Ker tožnik ni bil stranka ali stranski udeleženec v upravnem postopku izdaje odločbe o zavrnitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju njegove tožbe pravilna.
Pravni interes za pritožbo izkazuje le oseba, ki zatrjuje in izkaže, da bi ugoditev pritožbi zanjo pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Take pravne koristi tožnica, ki s pritožbo izpodbija sklep, s katerim ni bila zavržena njena tožba, o njeni tožbi pa je sodišče prve stopnje vsebinsko odločilo, ne izkazuje.
ZMZ člen 51, 51/1-1, 51/2, 51/3, 51/4, 59, 59/1-1, 59/1-3.
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – istovetnost prosilca – predložitev osebnega dokumenta – ilegalno prehajanje meje - begosumnost
Iz ugotovljenega dejanskega stanja in samega poteka postopka jasno izhaja, da tožnik ni predložil nobenega svojega osebnega dokumenta, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti njegovo istovetnost, zaradi različnih podatkov, ki jih je navajal, pa njegova identiteta še ni bila ugotovljena. Izhaja tudi, da je tožnik ilegalno prehajal meje več držav, zato je pravilna presoja o begosumnosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - lastninska pravica na nepremičnini – solastnina - etažna lstnina – vzpostavitev etažne lastnine – uporaba SPZ in ZVEtL
SPZ in ZVEtL sta med seboj v razmerju splošnega in posebnega predpisa, zato je upravičeni predlagatelj po ZVEtL lahko le tisti, ki mu le ZVEtL kot specialni predpis (ne pa tudi SPZ), omogoča vzpostavitev etažne lastnine. Tisti, ki imajo možnost vzpostaviti etažno lastnino na podlagi SPZ (pa čeprav izkazujejo upravičenje do lastninske pravice na posameznem delu stavbe), nimajo legitimacije za vložitev predloga za ugotovitev etažne lastnine po ZVEtL.
pripor - utemeljen sum – izvajanje dokazov – postopek za uporabo varnostnih ukrepov - ponovitvena nevarnost - upoštevanje drugih kazenskih postopkov – begosumnost - neogibnost pripora
Predlog za uvedbo preiskave je mogoče zavrniti z utemeljitvijo, da je izključena obdolženčeva krivda le, kadar ne bi bili podani pogoji niti za izrek varnostnega ukrepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - LASTNINJENJE
VS0015858
ZZLPPO člen 6, 51, 51/1. ZLPP člen 4, 5, 17, 17/2. ZLNDL člen 3. ZSKZ člen 14. ZZK-1 člen 243, 243/2.
izbrisna tožba - pravica uporabe - pogoji za izbrisno tožbo - lastninjenje - nepremičnina v družbeni lastnini - kmetijska zemljišča - ne bis in idem - nezazidana stavbna zemljišča - razširjene subjektivne meje pravnomočnosti - lastninjenje podjetja - skrito premoženje - naknadno lastninjenje - otvoritvena bilanca podjetja - sojenje o isti stvari - vknjižba lastninske pravice na podlagi sodne odločbe
To, da je imel pravni prednik tožene stranke na spornih nepremičninah pravico uporabe, še ne pomeni, da je bila tudi tožena stranka kot pravni naslednik preoblikovanega podjetja ob uveljavitvi ZLNDL imetnica pravice uporabe, ki se je na podlagi določb ZLNDL pretvorila v lastninsko pravico. Pravica uporabe bi na toženo stranko prešla le v primeru, če bi bile sporne nepremičnine (oziroma pravica uporabe na teh nepremičninah) vključene v otvoritveno bilanco in bi tako bil v postopku lastninskega preoblikovanja za ta del sredstev vplačan kapital.
Če podjetja v postopku lastninskega preoblikovanja premoženja niso vključila v otvoritveno bilanco, ker so ga morala izločiti, prvi odstavek 6. člena ZZLPPO ne predstavlja pravne podlage za pridobitev lastninske pravice tožeče stranke na tem premoženju. Navedena določba ZZLPPO predstavlja pravno podlago za pridobitev lastninske pravice tožeče stranke le v tistih primerih, ko je podjetje v postopku lastninskega preoblikovanja premoženje imelo, pa ga ni vključilo v otvoritveno bilanco.
Pravno podlago za lastninjenje zemljišč, ki so imele ob uveljavitvi ZSKZ status kmetijskih zemljišč, z uveljavitvijo ZSKZ-A pa so pridobila status nezazidanih stavbnih zemljišč, predstavlja prvi odstavek 51. člena ZZLPPO.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS0016572
URS člen 19, 51, 51/3. ZZZDR člen 108, 206, 206/1, 208, 208/2. ZNP člen 44. ZDZdr člen 36, 40. ZPP člen 380, 380/1.
varstvo osebne svobode - pravica do zdravstvenega varstva - nepravdni postopek - poslovna sposobnost - odvzem poslovne sposobnosti - delni odvzem poslovne sposobnosti - duševna bolezen - pravica do odločanja o hospitalizaciji - privolitev v psihiatrično zdravljenje
Odločitev sodišča, da se delno odvzame „poslovna sposobnost glede podajanja izjav volje glede zdravljenja nasprotne udeleženke“, presega polje dopustnega odločanja sodišča o odvzemu poslovne sposobnosti. Taka odločitev v bistvu pomeni, da skrbnik duševnega bolnika lahko odloči ali je hospitalizacija „prostovoljna“ ali pa ne. S tem je nedvomno lahko poseženo v bolničine ustavno varovane pravice, ki jih ni mogoče omejiti z odvzemom poslovne sposobnosti.