ZUS-1 člen 36, 36/1-2, 36/1-4, 36/3. ZMZ člen 51, 51/4.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja – prepozna tožba zoper sklep o omejitvi gibanja - tožba zaradi posega v ustavno pravico do osebne svobode
O prenehanju razlogov za omejitev gibanja bi morala v upravnem postopku najprej odločiti tožena stranka kot pristojen organ, in sicer na podlagi v upravnem postopku ugotovljenih dejstev in okoliščin, saj prenehanje razlogov za omejitev gibanja ne more biti odvisno le od tožnikovih navedb. Šele zoper odločitev tožene stranke o zahtevi za prenehanje razlogov za omejitev gibanja bi imel tožnik sodno varstvo v upravnem sporu. Ob opisanem zagotovljenem drugem sodnem varstvu ne more biti predmet spora varstvo ustavne pravice.
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 80. ZZZDR člen 183, 206, 208, 208/1.
postavitev skrbnika – odvzem poslovne sposobnosti – pooblastilo za zastopanje – zakoniti zastopnik – procesna sposobnost - sposobnost podeliti pravdno pooblastilo – izbira skrbnika - preuranjena tožba
Od pravnomočnosti sklepa pristojnega sodišča o odvzemu poslovne sposobnosti dalje je bilo tožnici onemogočeno, da bi sama odločala o svojih pravicah in koristih, da bi izražala svojo voljo in samostojno nastopala v pravnem prometu. Zato tožnica glede na okoliščine obravnavnega primera tudi ne more veljavno prenesti pooblastila za zastopanje na drugo osebo. Sposobnost podeliti pravdno pooblastilo je namreč del procesne sposobnosti, zato lahko veljavno pooblastilo podeli le polno procesno sposobna oseba ali njen zakoniti zastopnik.
dovoljenost revizije - obnova postopka - denacionalizacija - vrednostni kriterij - zelo hude posledice - vrednost nepremičnin - pričakovana pravica
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), revidenta samo s sklicevanjem na nepridobitev te pravice in na veliko vrednost premoženja nista izkazala zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča spor o dovoljenosti obnove postopka ni spor o pravici, izraženi v denarni vrednosti, revizija tudi po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
dovoljenost revizije - ukrep stanovanjskega inšpektorja – pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme - etažna lastnina
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker se izpodbijani inšpekcijski ukrep nanaša na opravo dejanj v revidentovem stanovanju, obe vprašanji, ki ju izpostavlja revident, pa opozarjata na morebitno opravo dejanj v stanovanju drugega etažnega lastnika in zato nista pomembni za odločitev v tej zadevi, ni dovoljena revizija po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – prepoved opravljanja dejavnosti – konkurenčna prepoved – hujša kršitev delovnih obveznosti
Brez ustreznih in konkretnih podatkov delodajalec ne more in ni dolžan odločiti v skladu s tretjim odstavkom 100. člena ZJU. Odsotnost sklepa iz tretjega odstavka 100. člena ZJU v takem primeru ne more vzpostaviti dovoljenosti dejavnosti.
V drugi in tretji točki prvega odstavka 100. člena ZJU so prepovedane dejavnosti opredeljene hipotetično. Uradnikom je prepovedano opravljanje dejavnosti, pri katerih obstaja že možnost vplivanja na nepristransko opravljanje njihovega dela oziroma možnost zlorabe javnosti nedostopnih informacij, do katerih imajo dostop pri opravljanju nalog v službi.
ZPP člen 394, 402, 402/4, 404, 404/1. ZDR člen 118.
prekinitev postopka – obnova in revizija - revizija in obnova postopka
Odločitev o predlogu za obnovo postopka bi lahko morebiti posegla le v del pravnomočne odločbe sodišča druge stopnje, ne pa (kar je odločilnega pomena) v samo odločbo o zakonitosti izredne odpovedi in večji del odločbe o pravicah iz delovnega razmerja ter odškodnini. Zaradi tega in upoštevajoč načelo smotrnosti, ni utemeljenih razlogov za to, da bi sodišče najprej odločalo o predlogu za obnovo postopka, temveč je prav obratno najprej treba odločiti o reviziji tožene stranke zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje in šele po tem o predlogu za obnovo postopka.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - delo na višini – oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca
Za odločitev ni pomembna le okoliščina, ali je tožnik pri tožencu že pred dnem nezgode delal na višini, pač pa zlasti okoliščina, ali je imel za delo na višini navodilo delodajalca tudi ob nezgodi. V zvezi s tem pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je toženec ob odhodu z gradbišča delavcem naročil, naj pripravijo les, da ga bo kasneje, ko se bo vrnil, pritrdil na ostrešje. Kljub temu se je tožnik brez zaščitnih sredstev in ne da bi komu izmed še prisotnih na gradbišču to povedal, sam lotil dela na ostrešju. Po ugotovitvah pritožbenega sodišča je torej toženec delavcem dal izrecna navodila, katero delo naj v času njegove odsotnosti opravljajo. To delo pa ni vključevalo dela na višini. Upoštevaje izrecna toženčeva navodila delavcem, katero delo naj v času njegove odsotnosti opravljajo, ni mogoče zaključiti, da je tožnik v času nezgode delal po navodilih toženca zgolj zato, ker je že kdaj prej delal na višini.
Upoštevaje ugotovitev pritožbenega sodišča, da naj bi delo na ostrešju kritičnega dne dokončali šele po vrnitvi toženca na gradbišče in da se ga je tožnik kljub drugačnim toženčevim navodilom sam lotil že pred tem, revizijsko sodišče pritrjuje revizijskim očitkom o zmotni uporabi materialnega prava pri presoji obstoja toženčeve odškodninske odgovornosti. Po oceni revizijskega sodišča toženec glede na delavcem dana navodila tožnikovega dejanja ni mogel pričakovati, niti se njegovim posledicam ni mogel izogniti ali jih odstraniti. Zato se je glede na drugi odstavek 153. člena OZ uspel v celoti razbremeniti odškodninske odgovornosti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sprememba akta o sistemizaciji – prenehanje potreb po delu – dejansko opravljanje drugega dela – dejansko delo
Kljub formalni spremembi sistemizacije in ponudbi ter podpisu nove pogodbe o zaposlitvi se potreba po njenem delu ni v ničemer spremenila. Gre torej za spremembo organizacijskega predpisa, ki pa ni pomenila prenehanja potreb po opravljanju tožničinega dela.
Z daljšim opravljanjem drugih del tožnice je prišlo do dejanskega sporazumnega izvrševanja drugačne pogodbe med strankama, čeprav ni prišlo do formalnega podpisa nove pogodbe po 47. členu ZDR, vendar to ne vpliva na obstoj in veljavnost takšne pogodbe (glej tudi tretji in četrti odstavek 15. člena ZDR).
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti – kršitev z znaki kaznivega dejanja – tatvina
Izvršitev kot znak kaznivega dejanja je v primeru tatvine odvzem stvari. V skladu z aprehenzijsko teorijo kazenskega prava je kaznivo dejanje tatvine dokončano, ko storilec z odvzemom stvari le-to dobi v svojo posest in onemogoči drugemu, ki jo je do tedaj posedoval, da z njo še naprej razpolaga, sebi pa omogoči dejansko razpolaganje s to stvarjo. Zadošča, da je stvar izločena od drugih stvari, saj ni potrebno, da bi jo storilec odnesel iz prostora, v katerem je bila.
Določbe 5. člena ZPIZ-1, ki opredeljujejo pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče odvzeti, zmanjšati ali omejiti, razen v primerih, ki jih določa zakon, hkrati pomenijo, da mora biti zavarovancu po izpolnitvi pogojev in prenehanju zavarovanja pokojnina odmerjena v zakonskih okvirjih čimbolj realno v odvisnosti od njegove plače in obračunanih oziroma vplačanih prispevkov.
Sodišče je utemeljeno dopustilo dokazovanje višine tožnikovih plač v spornem obdobju s primerjavo plač tožnikovega sodelavca, ki je pri istem delodajalcu in v okviru iste vojne pošte delal na enakem delovnem mestu, kot tožnik. Tako ugotovljena višina tožnikovih plač, upoštevaje valorizacijske količnike, ki jih tožena stranka tudi sicer uporablja, gotovo pomeni mnogo realnejše podatke za ugotovitev tožnikove najugodnejše pokojninske osnove in višine starostne pokojnine od evidentno pomanjkljivih podatkov toženkine matične evidence, ob katerih je lahko tožena stranka tožniku odmerila pokojnino zgolj od najnižje pokojninske osnove.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti - neopravičena odsotnost z dela – poziv na delo - neupravičena odsotnost
Tožniku je bila pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana zato, ker se od 8. 7. 2009 dalje ni zglasil na delovnem mestu oziroma delu, svojega izostanka pa ni opravičil. Tudi če bi se štelo, da se tožnik do pravnomočnosti zamudne sodbe ni bil dolžan odzvati na poziv tožene stranke, pa ostaja dejstvo, da se po tudi 15. 7. 2009 več kot pet delovnih dni na delo ni zglasil, in vse do 5. 8. 2009 o razlogih za svojo odsotnost tožene stranke ni obvestil. Na podlagi takih dejanskih ugotovitev pa je zmotna presoja sodišča druge stopnje, da niso podani zatrjevani odpovedni razlogi po drugi in tretji alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Obnovitveni razlogi niso podani. Ob upoštevanju razlogov, ki sta jih nižji sodišči navajali za zavrženje predlogov za obnovo postopka, bi morali ugotavljati tudi, ali sta bila ta dva predloga za obnovo postopka sploh pravočasna - v roku iz 6. točke prvega odstavka 396. člena ZPP - in če bi ugotovili, da nista, bi morali predloga kot prepozna zavreči.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – veljavnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi – ničnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi – izredna odpoved delavca – pravni interes
Izpodbijana izredna odpoved je bila podana po tem, ko je tožnik sam izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Vendar pa to ne pomeni, da tožnik nima pravnega interesa za vložitev tožbe zoper tako odpoved. Obe odpovedi pogodbe o zaposlitvi se glasita na datum 9. 11. 2010, zato je pravni interes tožnika za vložitev tožbe podan že zaradi vprašanja, na podlagi katere izredne odpovedi mu je prenehalo delovno razmerje: izredne odpovedi s strani delavca ali izredne odpovedi s strani delodajalca.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca je bila podana 12. 11. 2010, torej na dan, ko pogodbenega razmerja med njim in tožnikom ni bilo več. Zato je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da je nična.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi – avtorska pogodba
Za nastanek delovnega razmerja in pogodbe o zaposlitvi tudi ni bistveno, da tožena stranka ne soglaša s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, saj vzpostavlja ZDR v 16. členu zakonsko domnevo o obstoju delovnega razmerja in s tem pogodbe o zaposlitvi, če so podani elementi delovnega razmerja, tudi v primeru spora o obstoju takšne pogodbe oziroma nesoglasja volj za sklenitev le-te. Hkrati pa ZDR v drugem odstavku 11. člena ob teh pogojih izrecno prepoveduje opravljanje dela na podlagi drugih pogodb civilnega prava.
naknadna odmera invalidske pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - zavrženje zahteve za novo odmero - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi
Če tožena stranka pokojninsko osnovno izračuna napačno, lahko zavarovanec zmotno ugotovljena dejstva uveljavlja v pritožbenem postopku, ali pa nova dejstva in nove dokaze (nove z vidika stranke in izpodbijane odločbe), ki so obstajala v času prvotnega odločanja, uveljavlja po pravnomočnosti z izrednim pravnim sredstvom obnove postopka. Hkrati pa ZUP v 4. točki 129. člena določa, da organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali pa so ji bile naložene kakšne obveznosti.
Ker tožena stranka kljub drugačnim, na spletnih straneh objavljenim podatkom o delegiranju tožnika za sojenje na posameznih nogometnih tekmah v času njegovega bolniškega staleža v mesecu avgustu in septembru 2010 ni uspela dokazati, da je tožnik na navedenih nogometnih tekmah tudi dejansko sodil, je sodišče utemeljeno ugotovilo, da tožena stranka ni dokazala zakonskega razloga za podajo izredne odpovedi iz osme alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, ki ga je v odpovedi očitala tožniku.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2. ZPP člen 380, 380/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – pravica do zagovora – rok za odpoved
Očitno je, da sodišči nižje stopnje nista šteli, da se je delodajalec s kršitvami (in storilcem) seznanil že na dan, ko naj bi bile storjene (ker bi bila sicer odpoved prepozna), temveč kasneje, vendar pa se o tem nista izjasnili, čeprav je za pravilno uporabo materialnega prava (drugega odstavka 83. člena ZDR) pomembno tudi to, ali je tožena stranka še imela na voljo dovolj časa za preložitev zagovora in ali bi se bil tožnik v primeru preložitve zagovora na kasnejši datum tega zagovora sposoben udeležiti.
ZDR člen 83, 83/1, 87, 87/2, 139, 139/2, 139/6. ZPP člen 214, 214/2, 379, 379/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo – oblika pisnega opozorila – vročitev pisnega opozorila - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih
Odločitev sodišča druge stopnje o nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi temelji na presoji, da tožena stranka ni zadostila zahtevi po vročitvi pisnega opozorila oziroma da tožena stranka vročitve zabeležke po koncu zagovora ni dokazala. Za presojo sodišča druge stopnje o tem, da vročitev zabeležke ni dokazana in da bi morala tožena stranka predložiti dodatna dokazila, ni dejanske podlage.