UPRAVNI SPOR - ČLOVEKOVE PRAVICE – ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VS1014014
ZZVZZ člen 63, 63/1, 63/2, 65. ZUS-1 člen 4, 4/1, 36, 36/1-4, 36/1-6.
zdravstvena dejavnost - splošni dogovor za pogodbeno leto 2012 – sklep vlade v zvezi s splošnim dogovorom - subsidiarni upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v subsidiarnem upravnem sporu - posamični akt
Tudi po presoji Vrhovnega sodišča izpodbijani sklep tožene stranke, izdan na podlagi drugega odstavka 63. člena ZZVZZ, ne more biti predmet sodne presoje v tem upravnem sporu na podlagi 4. člena ZUS-1, saj pritožnik s tožbo ne uveljavlja kakšne svoje človekove pravice ali temeljne svoboščine. Poleg tega po mnenju Vrhovnega sodišča izpodbijani sklep ni posamični akt, ki bi konkretno in individualno urejal razmerja; izpodbijanega sklepa pa tudi ni mogoče interpretirati kot „dejanje“ tožene stranke.
pripor – utemeljen sum - ponovitvena nevarnost – upoštevanje drugih kazenskih postopkov - domneva nedolžnosti – neogibnost pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - izčrpanje pravnih sredstev
Vložen obtožni predlog, ki je v fazi vročanja, pomeni, da je bil sodni preizkus predloga že opravljen in se je sodišče lahko oprlo na te podatke pri ocenjevanju obstoja ponovitvene nevarnosti.
ODZ paragraf 169, 551, 754. ZD člen 224. ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1-2, 367c, 367c/2.
dedovanje - odpoved neuvedenemu dedovanju - predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - odpoved dedni pravici - odpravščina - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Vprašanje odpovedi dedni pravici in vprašanje razlage pojma „odpravščina“ v sodnem zapisu poravnave iz leta 1921 nista pravni vprašanji, ki bi bili pomembni za razvoj prava preko sodne prakse.
ZKP člen 372, 372-4. KZ člen 234a, 234a/1, 234a/2. KZ-1 člen 54.
kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – nadaljevano kaznivo dejanje - povezovalni elementi - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - zastaranje kazenskega pregona – čas izvršitve kaznivega dejanja
Za opredelitev, da gre za eno kaznivo dejanje (in ne več kaznivih dejanj ali morda nadaljevano kaznivo dejanje) mora obstajati ne samo več povezovalnih okoliščin, ampak mora iz ravnanj storilca izhajati takšna homogenost njegovega ravnanja, da bi delitev posameznih ravnanj storilca na samostojno kaznivo dejanje nasprotovala vsebini samega življenjskega dogodka kot tudi smislu materialnih kazenskih določb.
V primerih storitve dveh ali več istih ali istovrstnih premoženjskih kaznivih dejanj, kjer ni možna pravna opredelitev, da gre za eno kaznivo dejanje, vendar pa glede na kraj, način ali druge dane okoliščine dejanja pomenijo istovrstno kriminalno dejavnost in so storjena (ali poskušana) istočasno ali zaporedoma iz koristoljubnosti ali oškodovalnih nagibov, mora sodišče uporabiti institut nadaljevanega kaznivega dejanja na podlagi izrecne določbe 54. člena KZ-1.
Kadar pa sodišče ugotovi, da v primeru storitve več kaznivih dejanj v določenem časovnem obdobju ne gre za eno kaznivo dejanje niti ni mogoča uporaba instituta nadaljevanega kaznivega dejanja, bodo posamezna kazniva dejanja obravnavana kot kazniva dejanja v realnem steku, v takšnih primerih pridejo v poštev vsi instituti splošnega dela KZ.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006371
ZKP člen 18, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 420, 420/1-3, 420/2, 424, 424/1. KZ člen 253, 253/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost – pravice obrambe – kršitev kazenskega zakona - zloraba bančne ali kreditne kartice - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – opredelitev zatrjevanih kršitev zakona – načelo dispozitivnosti
Za uspešno uveljavljanje kršitve iz 3. točke prvega odstavka 420. člena ZKP ni dovolj gola trditev, da je določena kršitev vplivala na zakonitost sodne odločbe, vložnik mora obstoj takšne vzročne zveze zatrjevati z navajanjem razlogov (trditveno breme).
ZKP člen 371, 371/1-11, 395, 395/1, 420, 420/2, 424, 424/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – presoja pritožbenih navedb – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Načelo in dubio pro reo, na katerega se sklicuje vložnik zahteve za varstvo zakonitosti, pomeni, da mora sodišče odločiti na način, ki je obdolžencu v korist, če po presoji dokazov ostane v dvomu, ali je določeno dejstvo dokazano ali ne.
ZZ člen 31, 36, 39. ZUS-1 člen 15. ZPP člen 24, 25.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – razrešitev direktorja članice univerze
Rektor univerze, ki je pristojen za imenovanje in razrešitev direktorja (članice univerze), ni organ Republike, zato je za spore v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo direktorja pristojno delovno in ne upravno sodišče.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. CZS člen 204. ZPCP-1 člen 78, 78/2.
dovoljenost revizije – CEMT – dovolilnice za mednarodni cestni prevoz – kontrola dovolilnice – pomotni vpis – jasna zakonska določba – pravno vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve
Splošna pravila o uporabi CEMT dovolilnic določajo, da mora biti dovolilnica ves čas izvajanja mednarodnega prevoza v vozilu in jo mora voznik pokazati in izročiti na vpogled na zahtevo pristojnih nadzornih organov.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča – obrazložitev predloga
Presoja dvoma v objektivno nepristranskost sodišča ni mogoča, če predlagatelj okoliščin, na katerih temelji njegovo subjektivno prepričanje o pristranskosti, ne opiše oziroma konkretizira.
VARSTVO POTROŠNIKOV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0015901
ZVKSES člen 16, 16/5, 16/5-2. ZGO-1A člen 97, 97/1. ZPP člen 367a, 367c.
predlog za dopustitev revizije - varstvo kupcev stanovanj – rok za izročitev nepremičnine – predložitev dokaza o odpravi pomanjkljivosti – obstoj sodne prakse - predlog za dopustitev revizije
Na vprašanje pravilne razlage določbe iz druge alineje petega odstavka 16. člena ZVKSES, je Vrhovno sodišče že odgovorilo v odločbi II Ips 97/2011 z dne 6. 12. 2012. Po presoji Vrhovnega sodišča odredbo o odpravi pomanjkljivosti v smislu druge alineje petega odstavka 16. člena ZVKSES v zvezi s 97. členom ZGO-1, kot je veljal ob uveljavitvi ZVKSES, predstavlja že ugotovitev komisije za tehnični pregled, ki izhaja iz zapisnika o tehničnem pregledu in ne šele odločba pristojnega upravnega organa.
objektivna odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - krivdna odgovornost - ravnanje oškodovanca - deljena odgovornost – povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine
Zmotno je stališče sodišča druge stopnje, da zaradi objektivne odgovornosti ni potrebno ugotavljati varnostnih opustitev zavarovanca tožene stranke. Na presojo o stopnji morebitne soodgovornosti tožnika ne vplivajo le ugotovitve o tožnikovih kršitvah, pač pa tudi ugotovitve o tistih kršitvah sicer objektivno odgovorne stranke, ki jih je mogoče povezati s tožnikovo škodo.
ZKP člen 420, 420/2, 424, 424/1. KZ-1 člen 99, 99/4, 191, 191/1, 191/2.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – nasilje v družini – druga trajnejša življenjska skupnost – zunajzakonska skupnost – odločba o kazenski sankciji – odmera kazni – obteževalne okoliščine - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Življenjska skupnost je po določbi četrtega odstavka 99. člena KZ-1 dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, to pa je samo ena od oblik družinske skupnosti iz prvega odstavka 191. člena KZ-1. Ne glede na to je trajnejša življenjska skupnost zunajzakonskih partnerjev pravni standard, katerega vsebine KZ-1 ne določa. Ugotovitev obstoja takšne skupnosti je rezultat vsakokratne presoje vseh konkretnih okoliščin posameznega primera.
Za presojo (relevantnih) prehodnih določb ZPP-D, to je prvega in drugega odstavka njegovega 130. člena, in s tem za odločitev, po katerih predpisih (dosedanjih ali novih) je treba presojati (ne) dovoljenost obravnavane revizije, je (seveda) odločilen datum izdaje odločbe sodišča prve stopnje (in ne prve). Ta je namreč tista, s katero se je konkretni postopek končal.
ZKP člen 201, 201/1-3, 371, 371/1-11, 420, 420/2,424, 424/1, 427.
pripor – bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost – podaljšanje pripora – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - objektivne okoliščine – subjektivne okoliščine – druge posebne okoliščine – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Kriterija ene objektivne in ene subjektivne okoliščine, ki utemeljujeta sklep o obstoju pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, ni mogoče razumeti v smislu mehanične oziroma popolne separacije med objektivnimi in subjektivnimi okoliščinami.
Poleg objektivnih in subjektivnih okoliščin ZKP v določbi 3. točke prvega odstavka 201. člena predvideva še samostojen kriterij na podlagi katerega je mogoče sklepati na ponovitveno nevarnost – tako imenovane druge posebne okoliščine, ki že same po sebi kažejo na nevarnost, da bo storilec kaznivo dejanje ponovil.
Revizija je dopuščena glede pravilne uporabe določbe drugega odstavka 280. člena OZ o upnikovi (prodajalčevi) poznejši konkludentni odobritvi izpolnitve kupčeve obveznosti tretjemu (posredniku).