dopuščena revizija - vindikacijski zahtevek – spor med solastniki – dogovor o uporabi solastne stvari
Dopuščena revizija: Ali ima solastnik zoper solastnika pravico do pravnega varstva po 100. členu SPZ, če med njima ni ne sporazuma niti ni bila izdana pravnomočna odločba o načinu uporabe solastne nepremičnine?
O dolžničinem predlogu je bilo vsebinsko že odločeno s sklepom I R 60/2012 z dne 26. 4. 2012. Zato z navajanjem identičnih razlogov in identičnih okoliščin, ki naj bi utemeljevale delegacijo pristojnosti, dolžnica ne more doseči ponovnega vsebinskega odločanja.
Ravnanje, ko dolžnica iz ponavljajočih se razlogov nekritično vlaga predloge za delegacijo pristojnosti, že meji na tako zlorabo procesnih pravic, ki jo bo sodišče ob naslednjih tovrstnih dejanjih tudi sankcioniralo po določbi 11. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
pripor - odreditev pripora ob izreku sodbe - obstoj utemeljenega suma – ponovitvena nevarnost – neogibnost pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ko sodišče odredi pripor na podlagi prvega odstavka 361. člena ZKP, zadostuje, da se pri obrazložitvi utemeljenega suma kot temeljnega pogoja za odreditev pripora sklicuje na sodbo, s katero je bil obtoženec spoznan za krivega kaznivega dejanja.
podaljšanje obratovalnega časa - priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje ni podano
Ker je vsebina obravnavane zadeve vprašanje priznanja položaja stranskega udeleženca revidentu v zadevi podaljšanja obratovalnega časa gostinskega lokala, odločitev ni odvisna od odgovora na vprašanje, ki ga izpostavlja revident („glede razmerja med pravnim aktom občinskega upravnega organa in pravnim aktom državnega organa (Upravno enoto)“), to pa tudi sicer ni navedeno natančno in konkretno, temveč le splošno, brez obrazložitve, zakaj je odločitev o tem (sicer splošnem) vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006383
ZKP člen 372, 420. KZ-1 člen 7, 135, 135/1, 135/2.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – pravna opredelitev – ogrožanje varnosti – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Pravna opredelitev obsojencu očitanega kaznivega dejanja v izpodbijani sodbi - ogrožanje varnosti po prvem odstavku 135. člena KZ-1 - je bila pravilna, saj je
istovrstno kaznivo dejanje opredeljeno v zdaj veljavnem drugem odstavku 135. člena KZ-1, za katero je predpisana enaka kazen in tudi pregon za to kaznivo dejanje ni na zasebno tožbo, temveč enako kot poprej, na predlog.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V predlogu za dopustitev revizije je tožeča stranka sicer navedla, da naj bi vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znašala 10.000 EUR, vendar stranka, zaradi varstva načela kontradiktornosti, ne more šele v postopku s predlogom o dopustitvi revizije enostransko navesti vrednosti spornega predmeta. Vrhovno sodišče je zato štelo, da tožeča stranka ni izkazala, da bi pravočasno in v kontradiktornem postopku navedla vrednost spornega predmeta, zato je revizija nedovoljena, kar pa pomeni, da je revizijsko sodišče tudi dopustiti ne more.
Prvo vprašanje temelji na predpostavki, da je sodišče otroku pripisalo soodgovornost, ker da ni mogel kontrolirati hitrosti spusta po hribu. Ta predpostavka pa ne drži. Deljena odgovornost izhaja iz ugotovitve, da otrok ni upošteval vnaprej danih navodil učitelja, da ne sme teči po hribu navzdol in prehiteti učitelja, ki je hodil prvi v skupini. Vprašanje zato nedovoljeno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje.
Člen 179 OZ in ustaljena sodna praksa, zahtevata individualizacijo odškodnine za nepremoženjsko škodo na podlagi subjektivnih elementov vsakega oškodovanca.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006427
ZKP člen 39, 39-6, 41, 41/2, 289, 289/1, 371, 371/2, 420, 420/2. KZ člen 302, 302/1, 302/4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - dokazni postopek – odločanje o dokaznem predlogu - poligraf – izločitev sodnika – obrazložitev naklepa – kršitev kazenskega zakona - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi – zakonski znaki kaznivega dejanja
Za presojo, ali je sodišče nek dokazni predlog (ne)utemeljeno zavrnilo, je ključna obrazložitev tega dokaznega predloga.
Rezultati, pridobljeni s pomočjo poligrafiranja, niso pridobljeni v skladu z določbami ZKP, saj oseba nima nadzora nad rezultati izpovedovanja, zaradi česar tudi z vidika načelno sistemske rešitve poligrafiranje v kazenskem pravu ne sme biti dovoljeno kot dokaz, četudi bi obdolženi želel to vrsto zasliševanja.
ZUS-1 člen 36, 36/1-3, 36/1-6. ZDLov-1 člen 2, 2/4.
ukrep lovskega inšpektorja – odvzem trofeje lovski družini - pravni interes za vložitev tožbe - poseg v pravni položaj - uveljavljanje lastne pravice - procesne predpostavke – omejen preizkus pritožbe – nedovoljene pritožbene novote
Glede na to, da sta bili z izpodbijano odločbo odvzeti lobanja in rogovje jelena lovski družini in ne tožniku, tožnik ni pojasnil ali utemeljil, v čem je prizadet njegov pravni položaj oziroma pravno zavarovani zasebni interes z odvzemom trofeje lovski družini.
S tem, ko je sodišče ugotovilo, da je res, kar je zatrjeval oškodovanec, je hkrati ugotovljeno, da ni res, kar samo kot verjetno ponuja obsojenec. V dokazni situaciji, v kateri tretja različica poteka inkriminiranega dogajanja ni bila mogoča – tertium non datur, – so razlogi, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje, zadostni in v skladu z določbo sedmega odstavka 364. člena ZKP.
V fazi odreditve pripora ni nujen obstoj utemeljenega suma, da je šlo v konkretnem primeru res za hudodelsko združbo po tretjem odstavku 186. člena KZ-1, saj je za odreditev pripora dovolj utemeljen sum, da je osumljeni storil kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1.
SZ-1 člen 111, 111/3. SZ člen 147. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 377.
predlog za dopustitev revizije – najemna pogodba za stanovanje – dolžnost sklenitve najemne pogodbe – izpraznitev stanovanja – pravica zahtevati sklenitev najemne pogodbe – zastaranje – zastaralni rok - uporaba splošnih določil obligacijskega prava – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Sodišče druge stopnje je izpraznitvenemu zahtevku ugodilo iz dveh razlogov, in sicer tako zaradi zastaranja toženkinega zahtevka za sklenitev najemne pogodbe kot tudi zaradi presoje, da so bili razlogi za nesklenitev najemne pogodbe v obravnavani zadevi na strani tožene stranke. Ker tožena stranka v predlogu ne načenja obeh razlogov, obravnavanje v predlogu zastavljenih vprašanj v revizijskem postopku ne bi moglo vplivati na odločitev v njeno korist.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006426
ZKP člen 372, 372-4, 424, 424/1. KZ-1 člen 173, 173a.
kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let - pridobivanje oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene – zakonski znaki kaznivega dejanja – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Kaznivo dejanje pridobivanja oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene po 173.a členu KZ-1 je po naravi samostojno pripravljalno kaznivo dejanje, ki je predhodna sestavina za izvršitev drugega kaznivega dejanja iz poglavja kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost.
izvršilni postopek - seznam dolžnikovega premoženja - odredba za predložitev seznama premoženja dolžnika - predlog upnika za izdajo odredbe - pojem „med izvršilnim postopkom“ po členu 31 ZIZ - zahteva za varstvo zakonitosti
Predlog upnika, naj sodišče odredi, da dolžnik predloži seznam o stanju vsega svojega premoženja, je podan med izvršilnim postopkom (prvi odstavek 31. člena ZIZ), če je vložen pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe na edino (zadnje) sredstvo izvršbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – izvršba – uslužbenec pristojnega sodišča kot zakonec stranke v postopku – manjše sodišče
Okoliščina, da je žena dolžnika zaposlena pri stvarno in krajevno pristojnem okrajnem sodišču, bi lahko imela negativen vpliv na percepcijo javnosti o objektivni nepristranskosti sodišča, zlasti ker gre za majhen kolektiv.
Pravilna razlaga določb, ki urejajo revizijski postopek, narekuje glede nedenarnih zahtevkov (o zaupanju v varstvo in vzgojo ter o ureditvi stikov) uporabo tretjega odstavka 367. člena ZPP. To pomeni, da je v tem delu potrebno zahtevek kvalificirati kot vrednostno neocenljiv spor, v katerem revizija ni izrecno izključena. Tožnik bi v tem delu moral vložiti predlog za dopustitev revizije, česar pa ni storil, zato je revizijsko sodišče revizijo na podlagi določbe 377. člena ZPP zavrglo.
Zahtevek se nanaša na bodoče dajatve, za katere 40. člen ZPP določa, da njihovo vrednost predstavlja vsota teh dajatev, ki se bodo natekle v obdobju petih let. Ta znesek ne presega meje 40.000 EUR, ki jo zakon določa za dovoljenost revizije. Ker revident pred vložitvijo revizije ni vložil predloga za dopustitev revizije tudi v tem delu (torej glede preživnine) po 3. odstavku 367. člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP revizijo tudi v tem delu zavrglo.
prodaja nepremičnine – zastopanje – pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba – prodaja tuje stvari – kondikcija – zastaranje
Tožnik je verjel, da je bila pogodba s solastnicama veljavno sklenjena. Obrokov kupnine zato ni poravnaval brez pravne podlage oziroma ali na podlagi pogodbe z nelastnikom, pač pa na podlagi lastne izjave volje, s katero se je bil v dobri veri zavezal neupravičeno zastopanima lastnicama sporne nepremičnine. Ker pravni posel, sklenjen z zastopnikom brez pooblastitve, ni neveljaven sam po sebi, je takšna izjava volje tožnika zavezovala, vse dokler ni na konkludenten način postalo jasno, da neupravičeno zastopani solastnici zavračata odobritev pogodbe oziroma, povedano drugače, da dotedaj pendenčna pogodba ne bo odobrena.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2. ZUP člen 147.
dovoljenost revizije - obveznost vračila zemljišč v denacionalizacijskem postopku - pravica graditi - gradbeno dovoljenje - investitor - predhodno vprašanje - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - odstop od sodne prakse - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Spor o zakonitosti odločbe o izdaji gradbenega dovoljenja ni spor o pravici, izraženi v denarni vrednosti.
Revident ni izkazal dovoljenosti revizije zaradi odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če ni opravil primerjave relevantnosti pravnega in dejanskega stanja v obravnavani zadevi z zadevami, na katere se sklicuje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006469
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 372-5. KZ-1 člen 296, 296/1, 296/2. KZ člen 299, 299/1, 299/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona – uporaba milejšega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nasilništvo - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj – odločba o kazenski sankciji – primernost kazni – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kršitev kazenskega zakona v odločbi o kazenski sankciji kot razlog iz 5. točke 372. člena ZKP bi bila podana le v primeru, če bi bila z odločbo o kazni prekoračena pravica, ki jo ima sodišče po zakonu.
Sodišče izda zavrnilno oziroma t.i. nepravo zamudno sodbo, kadar iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. V skladu z ureditvijo po noveli ZPP-D lahko to stori brez vračanja tožbe tožniku v popravo le tedaj, ko je upoštevaje tožbeno naracijo očitno, da pravnega neskladja med v tožbi zatrjevanimi dejstvi in tožbenim predlogom objektivno ni mogoče odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v istem tožbenem zahtevku. Prav tak (gre za t.i. neodpravljivo nesklepčnost) je tudi predmetni primer.