zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pripor - podaljšanje pripora s sklepom senata okrožnega sodišča - zahteva zoper sklep o podaljšanju pripora
Z izpodbijanim pravnomočnim sklepom je zunajobravnavni senat zoper obdolženca podaljšal pripor na podlagi drugega odstavka 205. člena ZKP, torej s pravnomočno odločbo, ki ni navedena med tistimi, ki so taksativno naštete v četrtem odstavku 420. člena ZKP.
kršitev kazenskega zakona - pravnomočno razsojena stvar
Ker je bil obsojenec za kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 spoznan za krivega tako s sodbo III K 1212/2013 kot s sodbo III K 32676/2013, zahteva za varstvo zakonitosti utemeljeno uveljavlja kršitev kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP (ki je podana, če je bila stvar že pravnomočno razsojena).
odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Izpodbijana sodba nima ne dejanskih ugotovitev ne pravnih zaključkov o ekskulpacijskih razlogih, čeprav je sodišče povzelo navedbe zastopnika pravne osebe, podane v zahtevi za sodno varstvo, o obstoju ekskulpacijskih razlogov.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi
Kršiteljičina zagovornica zgolj trdi, da bi bilo postopek bolj ekonomično izvesti v kraju, kjer ima sama sedež, ali v kraju, kjer kršiteljica prebiva, to je v Ljubljani, vendar teh trditev z ničemer ne obrazloži. Namen in kraj javnega shoda (javni shod je potekal pred mariborsko sodno palačo), na katerem je bila udeležena tudi kršiteljica, pa v obravnavanem primeru ne moreta predstavljati tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti. V tej zadevi teče postopek o prekršku zoper kršiteljico zaradi njenega ravnanja v nasprotju z določbami ZEPI in ne zaradi izražanja njenega stališča do sodne veje oblasti.
ZKme-1 člen 54, 56. ZJN-2 člen 37, 37/9. Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30.
dovoljena revizija - razvoj podeželja - nepovratna sredstva - zavrnjeno izplačilo - spremenjen popis del - navedba blagovnih znamk v javnem razpisu
Ker je Agencija ugotovila, da je revidentka v obravnavanem zahtevku za izplačilo sredstev vključila tudi količinsko in vsebinsko spremenjena dela glede na dokumentacijo, ki je bila podlaga za njeno kandidaturo na Javnem razpisu in za izdajo odločbe o pravici do sredstev, čemur revidentka načelno niti ne ugovarja, in je nesporno, da revidentka soglasja Agencije k spremembam ni pridobila, je Agencija pravilno presodila, da revidentkin zahtevek za izplačilo sredstev v spremenjenem delu ni v skladu s predpisi, javnim razpisom in odločbo o pravici do sredstev (drugi odstavek 56. člena ZKme-1). Zato je na podlagi določb 56. člena ZKme-1 in 30. člena Uredbe 65/2011 morala opraviti primerjavo postavk, odšteti spremenjene postavke od upravičenih stroškov naložbe ter ugotoviti razliko na način iz 30. člena Uredbe 65/2011 in nato na tej podlagi odločiti o revidentkinem zahtevku za izplačilo sredstev.
Izpodbijana sodba o tožbenih ugovorih glede pravilnosti opredelitve sprememb in njihove višine v izpodbijani odločbi Agencije nima razlogov. Te pomanjkljivosti pa prvostopenjsko sodišče s sklicevanjem na razloge izpodbijane odločbe (v 9. točki svoje obrazložitve), za kar ima sicer pravno podlago v drugem odstavku 71. člena ZUS-1, ne more nadomestiti. V izpodbijani odločbi namreč Agencija ni opravila primerjave med svojimi ugotovitvami in primerjalnimi navedbami revidentke iz tožbe oziroma tožbi priložene preglednice. Kot izhaja iz priloženih spisov, je revidentka šele v tožbi lahko uveljavljala svoja stališča glede odbitkov stroškov zaradi sprememb in očitane kršitve določbe devetega odstavka 37. člena ZJN-2, utemeljenost teh tožbenih ugovorov pa bi moralo sodišče prve stopnje presoditi in se do tega v izpodbijani sodbi opredeliti, česar pa ni storilo. Zato bo moralo to storiti v novem sojenju.
ZP-1 člen 59, 59/1, 63, 63/2, 155, 155/2. URS člen 29.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – pravice obrambe - zahteva za sodno varstvo - pravica do zahteve za sodno varstvo - odločanje prekrškovnega organa
Prvi odstavek 59. člena ZP-1 določa, da zahtevo za sodno varstvo lahko vloži oseba, ki ji je bila izrečena kazenska sankcija, njen zakoniti zastopnik oziroma zagovornik ter lastnik odvzetih predmetov. Oseba, ki bi morala vložiti zahtevo za sodno varstvo in izpodbijati ugotovitve iz plačilnega naloga je torej odgovorna oseba družbe (v obravnavani zadevi vlagatelj zahteve za sodno varstvo ni bil storilec).
kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji - odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve
S tem, ko je sodišče na podlagi plačilnega naloga, ki je bil kasneje odpravljen, preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ker naj bi storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, je ravnalo v nasprotju z določilom drugega odstavka 202.e člena ZP-1.
kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - surovo ravnanje - lahka telesna poškodba - načelo konsumpcije
Kazenski zakonik pri alternativnih oblikah kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja uporablja nedovršno obliko vendar pa navedeno še ne pomeni, da dejanja ni mogoče storiti z enkratnim ravnanjem.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Sodišče mora pri trajanju pripora v preiskavi presojati, ali je trajanje v skladu s pravico obdolženca do sojenja v razumnem roku. Upoštevaje obsežnost zadeve ter obseg procesnih dejanj, ki jih je še potrebno izvesti, je podaljšanje pripora za dva meseca razumen rok in pravica obdolženke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni kršena.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum – begosumnost - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora
Osumljenec je tuj državljan, je v Sloveniji poleg obravnavanega kazenskega postopka zaradi kaznivih dejanj za katera so v zakonu zagrožene relativno visoke kazni, še v enem kazenskem postopku, zaradi česar obstoji konkretna nevarnost, da bi, kolikor bi bil spuščen na prostost, pobegnil in se s tem izognil nadaljnjemu poteku kazenskega postopka.
ZD člen 32. ZOR člen 361, 362, 364, 365, 371. OZ člen 1060.
obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine - posojilo - zastaranje
Potomčeva denarna terjatev je lahko zgolj posredna posledica pravice iz 32. člena ZD (kot modaliteta delitve zapustnikovega premoženja med njim in ostalimi dediči), ne pa izvirna oblika te pravice - ta nastane le kot alikvotni delež na zapustnikovem premoženju. Samo izjemoma, ko ugotovitev solastninskega deleža ni smiselna, ali če so razmere takšne, da bi bila določitev ustreznega dela v naravi gospodarsko nesmotrna, lahko potomec zahteva vrednost deleža, ki bi ga lahko izločil, v denarju (s tem vsebinsko povzroči civilno delitev). Tožnica konkretnih dejstev takega abstraktnega (izjemnega) dejanskega stanu ne zatrjuje. Zahtevek za plačilo vlaganj je zato obligacijski (obogatitveni) in podvržen splošnim pravilom o zastaranju.
Dospelost je lahko odvisna tudi od aktivnosti upnika - npr. kadar je vezana na njegovo izstavitev računa, opomin ali poziv in podobno. Če je upnik v takem primeru pasiven, ne izkoristi možnosti terjati izpolnitve obveznosti. V takem primeru zato začne zastaranje teči (kljub nedospelosti terjatve zaradi upnikove neaktivnosti) po preteku primernega roka, v katerem bi moral upnik opraviti dejanje oziroma se zastaranje v takem primeru navezuje na čas, ko bi upnik lahko izvršil potrebna dejanja.
ZOR člen 548, 550. ZVPot člen 56. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - pogodba o finančnem leasingu - odkup predmeta leasinga - pogodba o prodaji na obroke - pogodbeno določena odškodnina - varstvo potrošnikov - uporaba določb ZVPot in ZOR
Revizija je bila dopuščena glede pravnih vprašanj, ali za pogodbo o finančnem leasingu z opcijo odkupa predmeta leasinga, kot je opredeljena v konkretnem primeru, veljajo (tudi) določbe ZOR in ZVPot o prodaji na obroke in pravne narave dogovora o vnaprej pogodbeno fiksno določeni odškodnini v znesku šestih obrokov leasinga ter njegove dopustnosti.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0017822
Odlok o občinskih cestah člen 11, 14, 23. ZLS člen 21, 21/2, 51b, 51c. OZ člen 7, 190, 190/1, 191, 197, 199. ZPP člen 7, 212. URS člen 22, 25, 33, 67, 69. ZJC-B člen 19. ZLS člen 21, 21/2. ZJC člen 3, 3/1. Protokol h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 1.
dopuščena revizija - razlastitev - dejanska razlastitev - neupravičena pridobitev - privolitev v prikrajšanje - javna cesta na nepremičnini v zasebni lasti - prestavitev javne ceste - neupravičena pridobitev - izdatek za drugega - stroški izgradnje nadomestne ceste - sklepčnost tožbe - trditvena podlaga - stvarnopravno varstvo
Tožnik ni bil dolžan trpeti prikrajšanja svoje lastninske pravice, ko je javna cesta potekala po njegovi nepremičnini, dokler formalni postopek razlastitve ni bil izveden. Lahko bi vložil stvarnopravno tožbo (primerjaj sodbo VS RS II Ips 212/2013 z dne 18. 9. 2014), s katero bi zahteval, da druga toženka na lastne stroške prestavi javno cesto, ki poteka po njegovi nepremičnini, na katastrsko določeno traso javne ceste, ali odškodninsko tožbo zaradi zmanjšanja vrednosti svoje nepremičnine (primerjaj sodbo VS RS III Ips 59/2010 z dne 7. 9. 2010). Ker se je prva toženka strinjala s prestavitvijo ceste, tožnik ni ravnal protipravno, ko je, brez da bi se poslužil sodnega varstva, organiziral prestavitev ceste sam.
Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste in javne poti (drugi odstavek 21. člena ZLS). Zmotni so razlogi sodišča druge stopnje, da druga toženka ni obogatena v višini stroškov izgradnja nadomestne javne ceste. Njena obogatitev se odraža v prihranitvi njenega premoženja, ker je tožnik namesto nje izpolnil njeno zakonsko obveznost (197. člen v zvezi s prvim odstavkom 190. člena OZ).
Pri ekipnih športih (kakršen je nogomet) majhnih odstopanj od pravil športne igre, storjenih iz malomarnosti, ki so na primer pri nogometnih tekmovanjih (že) normalen pojav, značilen za vse udeležence igre, ne smemo opredeliti kot protipravna in nedopustna dejanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00001696
OZ člen 58, 255. ZZK-1 člen 41. SPZ člen 23, 40, 49.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - oblikovanje tožbenega zahtevka - darilna pogodba - prenos lastninske pravice na nepremičnini - zavezovalni pravni posel - teorija realizacije - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - overitev zemljiškoknjižnega dovolila
Tožba za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj je tožba z dvočlenskim tožbenim zahtevkom oblikovalne in dajatvene narave.
Na podlagi teorije realizacije iz 58. člena OZ ni mogoče šteti, da je bilo izdano tudi veljavno zemljiškoknjižno dovolilo oziroma tudi upoštevanje te teorije ne more nadomestiti odsotnosti overitve zemljiškoknjižnega dovolila.
Glavna obveznost odsvojitelja na podlagi zavezovalnega pravnega posla je, da prenese lastninsko pravico na pridobitelja. Izpolnitev te obveznosti v primeru nepremičnin lahko pomeni samo izstavitev in izročitev zemljiškoknjižnega dovolila z vsebino, določeno v 23. členu SPZ, na katerem je odsvojiteljev podpis notarsko overjen (primerjaj 41. člen ZZK-1), ne pa morebitna izročitev nepremičnine v posest.
Institut stavbne pravice pride v poštev samo v primeru, ko sta lastninska pravica na zemljišču in lastninska pravica na stavbi v rokah različnih oseb. Ker tožnik ni uspel izkazati ne derivativne ne originarne pridobitve lastninske pravice na sporni stavbi, je Vrhovno sodišče njegov tožbeni zahtevek (za ugotovitev obstoja stavbne pravice) zavrnilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - objektivna nepristranskost sodišča
„Drug tehten razlog“ za določitev pristojnosti drugega sodišča so sicer lahko tudi okoliščine, zaradi katerih bi bil okrnjen videz nepristranskosti sodišča. A vendar je institut prenosa pristojnosti na drugo sodišče ustrezno sredstvo za zagotovitev nepristranskosti le tedaj, ko je očitno, da v okviru istega sodišča videza nepristranskosti sploh ni mogoče zagotoviti. Česa takšnega predlagateljica ne zatrjuje. Trdi namreč le to, da nima zaupanja v konkretno sodnico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00001493
ZPP člen 105, 180, 108/5, 180.
odškodninski spor - podelitev sposobnosti biti stranka v postopku - opredelitev pravdne stranke - poprava tožbe - etažni lastniki kot stranka postopka - zavrženje tožbe
Glede na to, da tožeča stranka opredelitve prve tožeče stranke, kljub pozivu sodišča ni ustrezno popravila, je bila tožba prve tožeče stranke na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP pravilno zavržena.
dopuščena revizija - denacionalizacija - razpolaganje z nepremičnino, za katero obstaja dolžnost vrnitve - prodajna pogodba - ničnost - razpolaganje tretjega - dobroverna pridobitev nepremičnine - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Prepoved iz 88. člena ZDen zajema vsako razpolaganje, ki bi lahko vplivalo na vrnitev ali na obliko vrnitve podržavljenega premoženja in zaradi katerega bi se lahko poslabšal položaj upravičencev. Da je prepoved iz prvega odstavka 88. člena ZDen naslovljena na denacionalizacijskega zavezanca in njegovega sopogodbenika v praksi Vrhovnega sodišča ni bilo nikoli sporno. Določbe 88. člena ZDen ne dopuščajo razlage, po kateri bi bil ničen le prvi pravni posel, ki pomeni razpolaganje s premoženjem, glede katerega po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve, medtem ko nadaljnji pravni posli ne bi bili nični oziroma naj bi se ničnost ne raztezala na nadaljnja razpolaganja s premoženjem. Zakon namreč prepoveduje vsako razpolaganje in le ob takem razumevanju njegovega besedila so lahko ustrezno zavarovani interesi denacionalizacijskih upravičencev.