ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. ZUP člen 279, 279/1-1, 279/1-6. ZDen člen 63, 63/3. Zakon o konfiskaciji imovine in izvrševanju konfiskacije člen 30.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - spor ni izražen v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje se ne nanaša na vsebino zadeve - ničnost odločbe o zaplembi - upravna pristojnost - ničnost, določena v posebni zakonski določbi - državljanstvo razlaščenca kot predhodno vprašanje
V sporu ničnosti denacionalizacijske odločbe pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti.
Ker se vprašanja, ki jih zastavlja revidentka, nanašajo na odločitev o državljanstvu prejšnjega lastnika, ki pa ni predhodno vprašanje v postopku ničnosti zaplembe odločbe, ne gre za pravna vprašanja, ki bi bila pomembna po vsebini obravnavane zadeve.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - begosumnost - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Priporni razlog begosumnosti je podan glede na to, da odhod obdolženega T. P. v Italijo časovno sovpada z dnem, ko je bil soobdolženemu zasežen kokain, za katerega je ta povedal, da mu ga je prodal T. P. Ta pa je bil v istem času tudi obveščen, da je bila soobdolžencu odvzeta prostost.
izbris iz imenika odvetnikov - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - ni izkazano - odločba o izbrisu - dejanski izbris - zelo hude posledice - niso posledica izpodbijane odločbe - začasna odredba
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident je v reviziji navedel več ugovorov, za nobenega pa ni navedel in izkazal, da gre za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Poleg tega revizijski ugovor v zvezi s preuranjenim dejanskim izbrisom revidenta iz imenika odvetnikov za obravnavani primer ni relevanten, saj je v tem upravnem sporu izpodbijana samo odločba o izbrisu revidenta iz imenika odvetnikov, ne pa tudi dejanski izbris, ki odločbi o izbrisu sledi.
Zelo hude posledice izpodbijane odločitve, ki jih navaja revident, so kvečjemu posledice predhodne odločbe disciplinskega sodišča o izreku disciplinske sankcije odvzema pravice opravljati odvetniški poklic za dobo enega leta in ne tu izpodbijane odločbe.
Ker revidentka v reviziji ni opredelila pomembnega pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, ni izkazala dovoljenosti revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
upravni spor - razrešitev direktorja javnega sklada - začasna odredba - zadržanje izvršitve - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - trditveno in dokazno breme
Akt o razrešitvi ni akt, ki bi se izvrševal po določbah ZUP, in zato odložitev izvršitve ni mogoča. Poleg tega, kot pravilno navaja sodišče prve stopnje, je bila izpodbijana odločba že izvršena, saj je bil tožnik razrešen z dnem izdaje akta in torej še pred vložitvijo tožbe in zahteve za izdajo začasne odredbe, zato odložitev izvršitve ni mogoča.
Če pa bi se razlagale tožbene trditve tako, da tožnik zasleduje izdajo ureditvene začasne odredbe, pa se Vrhovno sodišče strinja s presojo sodišča prve stopnje, da tožnik s svojimi navedbami ni izkazal verjetnosti nastanka težko popravljive škode.
Vrhovno sodišče je na pravno vprašanje, ki ga uveljavlja revident (tj. pomen FIP za razlago določbe drugega odstavka 10. člena Zden), že odgovorilo v sodbah X Ips 85/2013 z dne 27. 11. 2014, X Ips 267/2013 z dne 10. 3.2015 in X Ips 103/2013 z dne 24. 3. 2015.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - koluzijska nevarnost - neogibnost pripora
Ko je bil obdolženec izpuščen iz pridržanja, naj bi se oglasil v lokalu pri soobdolženki, jo spraševal o vsebini njene izjave podane na policiji ter ji nato naročil kako naj ravna v prihodnje, pri podajanju izjav oziroma izpovedb in da naj pred sodiščem to svojo izjavo prekliče. Prav tako ji je naročil oziroma ji dajal navodila kaj naj pove drugim udeleženkam. Vse navedeno pa pomeni ugotovitev posebnih okoliščin, ki kažejo, da bi obdolženi vplival na priče v primeru, če bi bil na prostosti.
Pripor - begosumnost - ponovitvena nevarnost - odločanje sodišča druge stopnje o priporu - predčasni nastop kazni
Z oddajo na predčasno prestajanje kazni po določbi sedmega odstavka 361. člena ZKP ima obtoženec še vedno status pripornika in ne statusa obsojenca in ne more izpolnjevati pogojev za pogojni odpust. Okoliščina, da je sodišče obtoženca na podlagi njegove prošnje oddalo na predčasno prestajanje kazni, pa ni v relevantni vzročni zvezi s presojo njegove begosumnosti.
dovoljenost revizije - koncesije - vrednostni kriterij - navedba punctuma - ni pravica izražena v denarni vrednosti
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Navedba punctuma v primeru, ko iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da ne gre za zadevo, v kateri bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, ne zadošča, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - darilo - animus donandi - načelo enake vrednosti dajatev - causa acguirendi - subjektivna teorija - causa (kavza) - aleatorna pogodba
Tipični prvini, ki (abstraktno) kavzo pogodbe o dosmrtnem preživljanju po naravi stvari same dopolnjujeta, sta zaupnost oz. osebnostnost razmerja ter aleatornost. Prva prvina onemogoča, da bi bilo mogoče preživljalčeva izpolnitvena ravnanja neposredno odraziti v denarju. Obstajajo seveda metode, po katerih je mogoče izračunavati urno postavko nekega tipičnega dela (npr. nege), a vendarle je neločljiv sestavni del tipičnega razmerja po tej pogodbi tudi kontekst človeškega razmerja med pogodbenima strankama. Prav ta nepremoženjski (človeški) kontekst je za obe pogodbeni stranki v tipičnih primerih odločilnega pomena pri sklepanju pogodbe ter ga v denarju ni mogoče izraziti. Že to je razlog, ki pri tovrstnih pogodbah načeloma izključuje takšno uporabo načela enake vrednosti dajatev, kot je lastna tipičnim ekonomskim poslom. Druga prvina (aleatornost) izhaja iz narave stvari. To namreč zaznamuje tančica nevednosti tako o trajanju preživljalčevega izpolnitvenega ravnanja kot tudi o njegovem obsegu. Prva je odvisna od trajanja preživljančevega življenja, druga pa od zahtev, ki jih prinaša njegovo duševno in telesno zdravstveno stanje. Prvina tveganosti je drugi, dodatni razlog, zaradi katerega takšnih pogodb ni mogoče brez pridržkov presojati po določbi o enaki vrednosti dajatev.
predlog za dopustitev revizije - nepopolna vloga - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zahteva po konkretni navedbi spornega pravnega vprašanja terja, da vprašanje vsebuje sporne razlagalne prvine (konkretizirano zvezo med zgornjo in spodnjo premiso sodniškega silogizma), ki iz golega zakonskega besedila šele tvorijo izoblikovano pravno pravilo.
ZKP člen 201, 201/1-3, 272, 272/2, 491, 491/2, 507, 507/1.
pripor - podaljšanje pripora – utemeljen sum - postopek za uporabo varnostnih ukrepov
Kadar obstaja sum na neprištevnost storilca se lahko izvede tako preiskava kot tudi zoper storilca odredi pripor. Ko državni tožilec po končani preiskavi na podlagi svoje ocene izvida in mnenja izvedenca psihiatra spozna, da gre za neprištevnega storilca in da so izpolnjeni pogoji za izrek varnostnega ukrepa, ne poda izjave o odstopu od pregona temveč vloži predlog za izrek varnostnega ukrepa.
dovoljenost revizije - brezplačna pravna pomoč - vrednostni kriterij - ni pravica izražena v denarni vrednosti - zelo hude posledice neizkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ker se v obravnavani zadevi akt tožene stranke glasi na zavrnitev revidentove prošnje za brezplačno pravno pomoč in ne na pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti, pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Pavšalne trditve o kršitvah ustavnih pravic ne zadoščajo za izkazanost razloga iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Vročanje pisanj strankam po faksu je v specifičnih situacijah, med katere sodijo priporne zadeve, dopustno, če se stranke s tem strinjajo in če se ugotovi, da je naslovnik na tak način poslano sodno pisanje tudi dejansko prejel.
Glede na določbe prvega in drugega odstavka 79. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP) v tej fazi postopka ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča. Ker iz predloženega spisa ne izhaja nobena navezna okoliščina, na podlagi katere bi Vrhovno sodišče določilo krajevno pristojno sodišče, je Vrhovno sodišče za krajevno pristojno določilo Okrajno sodišče na Jesenicah, saj je postopek pred tem sodiščem že v teku.
Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj člen 26. OZ člen 83, 385, 435, 458, 459, 468, 478, 480, 639, 639/3. SPZ člen 66, 67, 105. ZVPot člen 1, 1/4, 22, 22/5, 33, 41, 41/1. ZPP člen 189, 189/3, 254, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - prodajna pogodba - prodaja nepremičnine - jamčevanje za napake - stvarne napake - običajne lastnosti stanovanja - zahtevek za znižanje kupnine - zahtevek za odpravo napak - prevzem nepremičnine - izguba pravic kupca - rok za vložitev tožbe - sodna praksa Vrhovnega sodišča
Ni mogoče postaviti splošnega pravila, da odstop od standardov iz Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj vedno pomeni odstop od običajnih lastnosti ali da vsak odstop od standardov ali od običajnih lastnosti pomeni stvarno napako. Pomeni lahko napako v izpolnitvi, za presojo o obstoju stvarne napake pa je odločilno, ali je zaradi odstopa od minimalnih standardov (ali običajnih lastnosti predmeta) ovirana ali onemogočena običajna raba, kar je vezano na dejanske okoliščine vsakega posameznega primera.
Način znižanja kupnine zaradi stvarnih napak kupljene stvari je Vrhovno sodišče pojasnilo v zadevi II Ips 38/2012: kupnina se zniža za delež (odstotek), za katerega je vrednost stvari zaradi napake manjša od vrednosti, ki bi jo imela stvar brez napake; kriterij znižanja kupnine je torej sorazmerje (ne razlika) vrednosti stvari brez napake in z napako.
predlog za dopustitev revizije - nepopolna vloga - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Glede na to, da gre za materialnopravno vprašanje, bi morala predlagateljica konkretizirano napasti nek točno določen materialnopravni sklep (conclusio), ki je po njenem mnenju napačen iz konkretno določenih razlogov, usodnih za pravno varnost, enotno uporabo prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Na splošni ravni zastavljeno vprašanje tej zahtevi ne ustreza.
pripor - podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obdolženec ima skupen dom z oškodovancema, zato ponovitvene nevarnosti, drugače kot s priporom, ni mogoče odpraviti, ker bi bila oškodovanca v primeru odreditve hišnega pripora še vedno izpostavljena obdolženčevemu nasilju in ogrožanju.
Pravica do popravka je obličnostna (formalnopravna) pravica ustavnega ranga (40. člen Ustave), katere namen je varstvo raznovrstnih materialnopravnih pravic in interesov, ki utegnejo biti prizadeti zaradi novinarskega obvestila (prispevka). Način njenega uresničevanja je tak, da posega v svobodno uredniško politiko medijev in s tem torej v svobodo novinarskega izražanja (39. člen Ustave), posredno pa tudi v svobodno gospodarsko pobudo (74. člen Ustave) izdajatelja medija.
Ker torej izvrševanje pravice do popravka nujno trči ob nasprotne ustavne pravice, je treba med kolidirajočimi pravicami vzpostaviti ustrezno ravnovesje (15. člen Ustave). Logičen sklep, ki iz tega izhaja, je, da popravka ni mogoče dopustiti tedaj, ko bi to pomenilo zgolj obličnostno (formalnopravno) uresničenje te pravice. Tak položaj je podan v primeru, ko je vsebina popravka takšna, da po svoji naravi ne zagotavlja ustrezne obrambe raznovrstnih materialnopravnih pravic in interesov, ki so bili s konkretnim novinarskim prispevkom prizadeti.