Toženec z revizijo izrecno izpodbija sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 426/2011 z dne 7. 7. 2011, s katerim je bil razveljavljen sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1697/2009-I z dne 20. 12. 2010 o prekinitvi postopka do pravnomočnosti odločitve v pravdni zadevi I P 787/2009, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Revizija zoper sklep sodišča druge stopnje je dovoljena le, če se s sklepom postopek pravnomočno konča (prvi odstavek 384. člena ZPP). Izpodbijani sklep ni takšne narave, zato revizija ni dovoljena in jo je Vrhovno sodišče v tem delu zavrglo (377. člen ZPP).
Očitki procesnih kršitev pred sodiščem prve stopnje v zvezi z (ne)postavitvijo izvedenca gradbene stroke in (ne)upoštevanjem določbe 285. člena ZPP in 286. člena ZPP kot tudi implicitno uveljavljani očitek procesne kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 292. členom ZPP (ugovor, da bi se glavna obravnava morala začeti znova), so prvič uveljavljani v reviziji in pomenijo ti. nedopustno „preskakovanje pravnih sredstev“. Na navedene očitane kršitve pritožbeno sodišče namreč ne pazi po uradni dolžnosti, kar pomeni, da se sodišče druge stopnje glede procesnega vodenja in izvajanja dokaznega postopka prvostopenjskega sodišča niti ni smelo niti moglo opredeljevati.
V primerih, ko gre zgolj za čisto pravno zmoto, ustaljena sodna praksa načelno izključuje priposestvovanje. Tudi v konkretnem primeru so prisotne nekatere prvine takšne zmote in sicer predvsem nepoznavanje kompleksne in relativno zapletene pravne ureditve glede načina vračanja arondiranih zemljišč, ki niso upravičencu več potrebne, bodisi na podlagi ZKZ, bodisi na podlagi ZDen. Vendar pa je glede na nekatere dodatne in drugačne okoliščine bistveno, ali je bil priposestvovalec v upravičeni zmoti glede veljavnosti pravnega posla. Takšna zmota, ki privede v priposestvovanje lastninske pravice, namreč „sanira“ ničnost pravnega naslova tudi upoštevaje nekoliko drugačno ureditev pogojev za priposestvovanje med prej veljavnim ZTLR in sedaj veljavnim SPZ.
Priposestvovanje ni moglo teči od odstopne izjave z dne 21. 11. 1991, ko je bila sporna nepremičnina še v družbeni lastnini, temveč šele od lastninjenja dalje - to pa je od 11. 3. 1993. Tudi glede sporne nepremičnine je do ukinitve družbene lastnine prišlo postopoma z uveljavitvijo posameznih zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, in ne že s sprejemom nove ustave.
ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017870
ZPP člen 367a. OZ člen 178, 179. SPZ člen 118. SZ-1 člen 17, 30, 50.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - upravljanje večstanovanjske stavbe - odgovornost upravnika - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožnika zatrjevanih kršitev postopka nista opisala natančno in konkretno, okoliščine, ki pa sta jih navedla v predlogu za dopustitev revizije pa ne izkazujejo pravne pomembnosti izpostavljenih pravnih vprašanj, ki se nanašajo na zmotno uporabo 178., 179. člena OZ, 118. člena SPZ in 17., 30. in 50. člena SZ-1. Vrhovno sodišče je tako ocenilo, da pogoji iz 367.a člena ZPP niso izpolnjeni, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017864
ZPP člen 367, 367b/4, 367b/6. OZ člen 768, 769.
predlog za dopustitev revizije - zavarovanje pred odgovornostjo - mandatna pogodba - odvetnik - odgovornost odvetnika - profesionalna skrbnost - povrnitev škode - zastaranje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Osrednji del predloga za dopustitev revizije je obveznost predlagatelja, da v njem natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje (četrti odstavek 367b. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V tem delu so zakonske zahteve do strank celo bistveno strožje kot v primeru revizije same.
ZDavP-2 člen 5, 68, 68/1, 68/1-4, 68/2, 68/3, 68/6, 77, 139, 139/2. ZDDV-1 člen 33.
dovoljena revizija - davek od dohodka iz dejavnosti - cenitev davčne osnove - ocena davčne osnove - gostinska dejavnost - sklepni razgovor - koeficient pribitka - postopek inšpekcijskega nadzora - verjetna davčna osnova
V zvezi z ocenjevanjem davčne osnove v postopku v zvezi z revizijo lahko predmet presoje zgolj vprašanje, ali so bili izpolnjeni pogoji za cenitev oziroma ali je bila izbrana v zakonu predvidena metoda oziroma način cenitve, ker gre pri tem za presojo pravilnosti uporabe materialnega prava. Vrhovno sodišče ne presoja pravilnosti uporabe izbrane metode (presoja rezultata cenitve), ker je to del ugotavljanja dejanskega stanja, ki ni predmet presoje v postopku v zvezi z revizijo, in tudi ne presoja zakonitosti postopka izračuna davčne osnove, ker gre za kontrolo postopka izdaje upravnega akta, ki pa ne more biti predmet presoje v postopku v zvezi z revizijo.
Po presoji Vrhovnega sodišča je bila v obravnavanem primeru pravilno izbrana metoda cenitve prihodkov z vnaprejšnjo ugotovitvijo višine koeficienta pribitka na nabavne vrednosti prodane hrane in pijače, saj je upravni organ prve stopnje razpolagal z revidentovimi podatki.
Po presoji Vrhovnega sodišča je na upravnem organu prve stopnje, da izbere metodo cenitve, davčni zavezanec pa nima pravice zahtevati določene druge metode cenitve, ter da organ metodo dopolnjuje z drugimi metodami in podatki, če podatki davčnega zavezanca zadostujejo, da se davčna osnova ugotovi vsaj z verjetnostjo.
Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje sprejelo pravilno materialno pravno stališče, da do kršitve šestega odstavka 68. člena ZDavP-2 v postopku ni prišlo zato, ker je imel revident v upravnem postopku možnost znižati z oceno ugotovljeno davčno osnovo, vprašanje dokazne ocene pa je, ali je svoje dokazno breme izpolnil.
ZOR člen 103, 143, 357, 358, 954. ZVPot člen 22, 23, 24.
dopuščena revizija - pogodba o življenjskem zavarovanju - dolgoročno varčevanje - nastanek zavarovalnega primera - pravice sklenitelja zavarovanja pred nastankom zavarovalnega primera - odkup vrednosti zavarovalne police - splošni zavarovalni pogoji - ničnost določil splošnih pogojev - varstvo potrošnikov
Sporna pogodba ima za kavzo (podlago) razen življenjskega zavarovanja tudi dolgoročno varčevanje na podlagi izoblikovane matematične rezerve iz plačanih premij, s pravico do odkupa police po tem obdobju. Vsebuje torej v teoriji uveljavljeno kavzo (causa credendi oziroma causa acquirendi), vendar pa z elementi aleatornosti. Gre tudi za specifično vrsto zavarovanja - izjemnih življenjskih škodnih situacij ob istočasnem varčevanju zavarovanca v obdobju 18 let. Dogovorjeno dolgoročno varčevanje pomeni tudi avtomatično izplačilo v breme zavarovalnice po izteku tega obdobja, ki pa je po presoji revizijskega sodišča še vedno razumen rok, po drugi strani pa vendarle omogoča zavarovancu, da v določenih – s pogodbo določenih - življenjskih primerih, ki terjajo uporabo denarnih sredstev še za časa njegovega življenja, prejme odkupno vrednost police, ne da bi se zgodil zavarovalni primer (smrt ali doživetje). Tožeča stranka pa zahteva razširitev pogojev za predčasno plačilo odkupne vrednosti police, pri čemer za to niti ne navede življenjskega primera. S tem pa se zavzema za izvotlitev in prekoračitev okvirov iz določbe 954. člena ZOR, ki je omogočala plačilo odkupne vrednosti police, vendar le pod pogoji, določenimi v naprej v zavarovalni pogodbi. Revizijsko sodišče dopušča tudi druge življenjske primere, ko bi zavarovalnica v Splošnih pogojih lahko določila pravico do predčasnega odkupa vrednosti zavarovalne police, vendar pa citirana zakonska določba ni omogočala oziroma ni napotovala na izčrpno navedbo vseh v poštev prihajajočih primerov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0017836
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2, 354, 354/1, 371, 371/2. ODZ paragraf 297, 418. SPZ člen 18.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - solastnina - gradnja na tujem svetu - dogovor o skupni gradnji - skupno premoženje zakoncev - dedovanje - obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekoračitev tožbenega zahtevka - načelo super ficies solo cedit - načelo povezanosti zemljišča in objekta
Sodbe sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti, ker so njeni razlogi sami s sabo in z izrekom sodbe v nasprotju, zato je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje storjene procesne kršitve sodišča prve stopnje kljub pritožbenim navedbam in obligatornemu preizkusu (drugi odstavek 350. člena ZPP) ni zaznalo in je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, zato je storilo enako kršitev.
Če ima sodba sodišča prve stopnje tako hude pomanjkljivosti, da je niti preizkusiti ni mogoče, se zoper njo tudi ni mogoče pritožiti - s tistim, kar je nerazumljivo, protislovno, nesmiselno in sploh brez razlogov, dialog in polemika nista mogoča in zato tudi ni mogoče uresničiti pravice do pritožbe. Zaradi navedenega sodišče druge stopnje ne more samo odpraviti storjene procesne kršitve sodišča prve stopnje iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (prvi odstavek 354. člena ZPP), zato je revizijsko sodišče razveljavilo sodbi sodišč druge in prve stopnje.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1-3. ZUP člen 43, 229, 260, 260-9.
status tožnika v upravnem sporu - status stranke ali stranskega udeleženca v postopku izdaje upravnega akta - pravni interes za sodelovanje v upravnem postopku
Ker pritožnica ni imela položaja stranke ali stranskega udeleženca v carinskem postopku, ne izpolnjuje pogoja za priznanje statusa tožnika v upravnem sporu, določenega v prvem odstavku 17. člena ZUS-1. Pritožbene navedbe, s katerimi pritožnica utemeljuje, da ima pravni interes za sodelovanje v carinskem postopku, na drugačno odločitev ne morejo vplivati. Četudi te njene navedbe držijo, to ne spremeni dejstva, da ni bila stranka ali stranski udeleženec carinskega postopka in da posledično ne izpolnjuje pogoja za priznanje položaja tožnika v upravnem sporu. Pogoje za priznanje položaja tožnika v upravnem sporu določa ZUS-1. Položaja tožnika v upravnem sporu posamezniku ni mogoče priznati na podlagi določb ZUP (ki določajo pogoje za udeležbo v upravnem postopku) ali na podlagi določb materialnopravnih predpisov (iz katerih izhaja, kdaj ima oseba materialnopravni interes za določen izid posameznega upravnega postopka).
Postopkovna kršitev ni v ničemer vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, saj zaradi nje izid postopka ni drugačen, kot bi bil sicer. Procesnopravna presoja kršitve namreč pokaže, da je sodišče dejansko ugotovitev o poslovnem sodelovanju pravdnih strank oprlo tudi na številne druge listine in izpoved toženca. Z zornega kota Vrhovnega sodišča ni razloga za dvom, da bi bil rezultat, dobljen s pomočjo metode proste presoje dokazov iz 8. člena ZPP, v okviru katere sodišče prve stopnje ne bi upoštevalo spornega dokaznega gradiva, enak tistemu, ki je predmet revizijskega preizkusa.
Prepoved postavljanja vprašanj, v katerih je že vsebovano, kako je treba nanje odgovoriti (prvi odstavek 239. člena ZPP), je smiselna v primerih zaslišanja prič, ki izpovedujejo o zaznanih dejstvih in bi morebitne sugestije lahko vplivale na njihove odgovore. Pri izvedencih pa gre za drugačen položaj.
V konkretnem primeru je sodišče v okviru svojih pooblastil iz 252. člena ZPP izvedencu (in strankam) predstavilo svoje videnje in razumevaje zadeve z namenom, da naj izvedenec komentira razumevanje sodišča, pove, kje se sodišče moti oziroma, kako naj gleda na stvar. Sodišče je torej vsestransko ocenilo izvedensko mnenje, tožnik pa to oceno zmotno opredeljuje kot postavljanje sugestivnih vprašanj.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017891
ZPP člen 7, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 371, 371/2, 380, 380/2. SPZ člen 48. OZ člen 190. ZZZDR člen 51, 59.
dopuščena revizija - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - izvenzazakonska skupnost - delitev skupnega premoženja - povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino - solastnina - koristi zaradi brezplačnega bivanja - povečanje vrednosti nepremičnine - neupravičena pridobitev - uporabnina - razpravno načelo - materialno procesno vodstvo - prekluzija - sodba presenečenja - pravica do izjave v postopku - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pri ugotavljanju višine tožnikovega prikrajšanja po razpadu zunajzakonske skupnosti zaradi vlaganj v nepremičnino v solasti zunajzakonskega partnerja in tretje osebe se ne upošteva korist zaradi brezplačnega bivanja v stanovanju v času trajanja zunajzakonske skupnosti in ob soglasju solastnikov nepremičnine.
Metoda, ki sta jo uporabili nižji sodišči, ko sta ugotovili zgolj višino vlaganj, ne pa tudi povečane vrednosti nepremičnine, nato pa od tako ugotovljene višine vlaganj še odšteli korist zaradi brezplačne uporabe stanovanja, je materialnopravno zmotna.
OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS0017874
URS člen 15, 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 10.
dopuščena revizija - osebnostne pravice - kršitev osebnostnih pravic - pravica do pietete - pravica do zasebnega in družinskega življenja - svoboda izražanja - pravica javnosti do obveščenosti - absolutno javna oseba - pravica do zasebnosti - javni interes - test sorazmernosti
Kot je to pravilno obrazložilo že višje sodišče v točkah 25-26, to ne pomeni, da je vsak poseg v njegovo osebnostno sfero in po njegovi smrti v pravico do pietete svojcev s strani javnosti samodejno upravičen. Zagotovo ima dedič pravico poskrbeti za ohranjanje dobrega imena pokojnega, ne more pa jamčiti, kadar gre za absolutno javno osebo par excellence, preprečiti ohranjanja spomina nanjo.
URS člen 2, 14, 22. ZPP člen 367, 367/2, 374, 498. ZPP-D člen 130.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - pravica do izrednega pravnega sredstva - zavrženje revizije
Po nenovelirani določbi drugega odstavka 367. člena ZPP je bila v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presegala 1.000.000,00 SIT (zdaj 4.172,92 EUR). Ker v tej zadevi ne gre za katerega od sporov iz tretjega 367. člena ZPP, v katerih je bila revizija vedno dovoljena, revizija tožnikov glede na ocenjeno vrednost spornega predmeta ni dovoljena, zato je odločitev sodišč nižjih stopenj pravilna. Sodna praksa revizijskega sodišča je v tem pogledu povsem ustaljena.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - koluzijska nevarnost – ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Vrhovno sodišče se ne more vnaprej opredeljevati o (ne)zakonitosti podane kazenske ovadbe ter ostalih dokazov, zbranih na podlagi izvajanih prikritih preiskovalnih ukrepov, saj mora to oceno opraviti sodišče prve stopnje samo, v okviru izvajanja dokazov v preiskavi oziroma dokaznega postopka na glavni obravnavi. Trditve zagovornice o nepravilnostih in s tem o nezakonitostih navedenih dokazov niso take narave, da bi bilo to razvidno že na prvi pogled.
dovoljenost revizije - razlastitev - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - zavrženje revizije
Brez natančno in konkretno (iz)postavljenega pravnega vprašanja po vsebini obravnavane zadeve ni mogoče presojati dovoljenosti revizije v okviru odločanja o pomembnem pravnem vprašanju.
Revidentkine navedbe, da izpodbijana odločitev v upravnem sporu zanjo pomeni izgubo lastninske pravice z odločbo upravnega organa, ne izkazujejo nastanka zelo hudih posledic izpodbijane odločbe, izdane v razlastitvenem postopku.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora
Obdolženec je brez zaposlitve in brez drugih virov prihodkov ali privarčevanega premoženja, v minulem letu je priglasil osebni stečaj, dolžan je večje vsote denarja, njegova podjetja pa so v stečaju, zato je nevarnost, da bo z izvrševanjem kaznivih dejanj, katerih motiv je kristoljubje, nadaljeval še toliko večja.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - pomembno pravno vprašanje - FIP - rešeno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse - trditveno in dokazno breme - zavrženje revizije
Ker je na vprašanje, ki ga revident navaja v reviziji, Vrhovno sodišče že odgovorilo v odločbah X Ips 85/2013, X Ips 267/2013 in X Ips 103/2013, vprašanje ni pomembno pravno vprašanje.
Revident ni izkazal zatrjevanega dostopa od sodne prakse, saj ni navedel, glede katerega vprašanja, ki je pomembno za odločitev v zadevi, naj bi izpodbijana odločitev odstopala, niti ni pojasnil v čem, naj bi bila dejanska in pravna situacija v obravnavani zadevi sploh primerljiva z zadevam, na katere se sklicuje.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Navedbe zagovornikov, da zoper obdolženko teče še en kazenski postopek zaradi istovrstnega kaznivega dejanja le zato, ker so bile zahteve za preiskavo vložene v različnem času, čeprav bi zoper obdolženko moral teči enoten postopek, ker gre za časovno in krajevno povsem povezana dejanja, ne morejo omajati visoke stopnje nevarnosti ponovitve istovrstnega kaznivega dejanja.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS – utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Obdolženca od izvrševanja kaznivih dejanj ni odvrnila niti okoliščina, da je bil v istem času v kazenskem postopku zaradi istovrstnega kaznivega dejanja, prav tako ga od tega niso odvrnile tri pravnomočne obsodbe pred okrajnimi sodišči, ki sicer niso bile izrečene za istovrstna kazniva dejanja, a vendar kažejo na obdolženčev negativen odnos do spoštovanja zakona.