zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska - nastanek zavarovalnega primera - tatvina motornega vozila - pogodbena domneva - splošni zavarovalni pogoji
Tožnik ni uspel izpodbiti pogodbene domneve, po kateri se šteje, da zavarovalni primer ni nastal, če zavarovanec ne predloži vseh ključev za odpiranje in zagon vozila, ki mu jih je izročil prodajalec. Tožnik je trdil, da je zavarovalnici lahko predložil le enega od dveh obstoječih ključev vozila iz razloga, ker je bil drugi ključ ukraden iz pisalne mize ob vlomu v hišo, vendar te svoje trditve ni dokazal. Zato je materialnopravno pravilen zaključek pritožbenega sodišča, da zavarovalni primer ni nastal in da posledično tožnik ni upravičen do vtoževane zavarovalnine.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - razlastitev - dejanska razlastitev - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - soglasje lastnika k posegu v nepremičnino - protipravnost
V primeru, ko gre za t. i. dejansko razlastitev, načeloma ni mogoče izključiti tožnikovega stvarnopravnega varstva v pravdnem postopku, če so zanj podani vsi elementi iz 99. člena SPZ: lastninska pravica tožnika, sam poseg in protipravnost takšnega posega.
Za odločitev v obravnavani zadevi je bistvena dejanska ugotovitev, da je tožnik poseg v svojo nepremičnino dovolil, zato v okoliščinah konkretnega primera sam poseg tožene stranke v tožnikovo nepremičnino (zaradi tožnikovega soglasja) ne predstavlja protipravnega ravnanja. Za ugoditev tožnikovemu zahtevku torej ni ovira ZCes-1, temveč tožnikovo soglasje.
ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3, 371, 371/1-11, 371/2. URS člen 23, 25, 29.
pripor - odreditev pripora - begosumnost - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - pravica do nepristranskega sojenja - pravica do pravnega sredstva - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe
Po sodni praksi je ponovitvena nevarnost, kot razlog za odreditev pripora, praviloma podana, ko na verjetnost ponovnega izvrševanja kaznivih dejanj kažejo tako okoliščine, ki se nanašajo na že izvršeno ali poskušeno dejanje (objektivne okoliščine), kot tudi okoliščine, ki zadevajo storilca (subjektivne okoliščine). Vendar to pravilo ne izključuje možnosti, da je v določenih primerih nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj dovolj zanesljivo izkazana že na podlagi specifičnih okoliščin izvršitve kaznivega dejanja in torej ni potrebno, da bi bile podane še dodatne subjektivne okoliščine oziroma okoliščine iz siceršnjega življenja obdolženca.
V naravi sodniškega odločanja je, da sodnik stališča zavzema že med postopkom in jih lahko do konca postopka tudi spreminja, odvisno od tega, ali imajo trenutno premoč argumenti ene ali druge stranke. Bistvo sodnikove nepristranskosti je prav v tem, da ostane vse do konca postopka za argumente obeh strank dovzeten oziroma da je pripravljen od svojih vmesnih stališč odstopiti, če se izkažejo za napačna.
ZPP člen 22, 22/1, 22/2, 23, 23/2, 24, 24/1, 47, 47/1, 69. ZIZ člen 62, 62/2.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - ugovor krajevne pristojnosti
Razpravljanje in odločanje o krajevni pristojnosti sodišča je omejeno le na določen stadij postopka. Po eni strani velja to za stranki pravdnega postopka - toženo stranko spričo časovne omejitve njej namenjene možnosti uveljavljanja ugovora krajevne pristojnosti sodišča iz določbe prvega odstavka 22. člena ZPP, po drugi strani pa velja na podlagi iste zakonske določbe to tudi za sodišče, ki lahko odkloni svojo krajevno pristojnost za postopanje in odločanje najpozneje do razpisa glavne obravnave; vendar lahko to stori domala vselej (celo tudi v primeru sporazuma o krajevni pristojnosti po določbah 69. člena ZPP) le na ugovor tožene stranke, ki ga slednja v obravnavanem primeru doslej ni podala. Izjema od tega pravila, ko sodišče lahko samo po uradni dolžnosti odkloni svojo krajevno pristojnost, je z določbo drugega odstavka 22. člena ZPP predvidena za primer, ko je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre.
ZVZD člen 3, 3/1, 5, 5/1. ZDR člen 184. OZ člen 131, 150, 186.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost naročnika del - odgovornost izvajalca - skupno gradbišče - skupno delovišče - pojem delodajalca - varnost pri delu - kršitev pravil o varnosti pri delu - solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del
Dosedanja sodna praksa je ravno v primerih skupnih delovišč odškodninsko odgovornost razširila prek okvirja delodajalca v formalnem smislu na t. i. dejanskega delodajalca, in sicer 1.) v primerih, ko je delavec opravljal vnaprej nekonkretizirana dela na podlagi atipične pogodbe o delu, pri kateri predmet izpolnitvenega ravnanja ni bila vnaprej dogovorjena izdelava stvari, pač pa gola storitev, zaradi česar ima takšno razmerje zunanje znake delovnega razmerja, v katerem je nosilec dejavnosti naročnik del in ne dejanski izvajalec posla, ter 2.) na naročnike del, ki so organizirali delovni proces na skupnem gradbišču in odgovarjali za nadzor glede varnosti pri delu tudi v razmerju do delavcev svojih podizvajalcev. Šele ugotovitev, kdo je po navedenih kriterijih delodajalec na skupnem gradbišču v smislu predpisov o varnosti pri delu, vodi do ugotavljanja njegove odškodninske odgovornost.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let - dejanje majhnega pomena
Odsotnost škodljivih posledic pri kaznivem dejanju, ki sodi med kazniva dejanja iz poglavja kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, sama po sebi ni okoliščina, ki bi lahko zmanjšala pomen ogroženosti varovane vrednote v smislu uporabe instituta dejanja majhnega pomena. Pri tem dejanju se ščiti spolna integriteta otroka, ki spolnosti kot pomebnega dela življenja še ne razume, ter se na ta način zagotavlja skladen razvoj otroka.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - predkazenski postopek - pregled vozila – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga
Iz zapisnika o ogledu jasno izhaja, da pri tem preiskovalnem dejanju niso bili najdeni predmeti, ki bi bili zaseženi in uporabljeni kot dokaz v tem kazenskem postopku, saj so bili dokazi, na katere je sodišče oprlo svojo sodbo, najdeni in zaseženi že prej. Zato so navedbe zagovornika, da so bili pri nezakoniti preiskavi vozila najdeni in zaseženi predmeti - lovska puška in naboji, neutemeljene in nasprotne dejstvom, ugotovljenim v pravnomočni sodbi.
V skladu s 5. točko prvega odstavka 236. člena ZKP so uradne osebe davčnega organa odvezane dolžnosti varovanja davčne tajnosti na podlagi Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2). Po 24. členu ZDavP-2 sme davčni organ razkriti podatke o posameznem davčnem zavezancu upravnim in drugim državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilcem javnih pooblastil, če ti potrebujejo zahtevane podatke v postopkih, ki jih vodijo v okviru svojih z zakonom predpisanih pristojnosti.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZDavP-2 člen 88. ZUP člen 290.
dovoljenost revizije - sklep o dovolitvi davčne izvršbe – predlog za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje ni izkazano - jasno zakonsko besedilo - vprašanje po vsebini zadeve ni pomembno - zelo hude posledice niso izkazane - niso neposredne posledice izpodbijanega akta
Trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta.
Obravnavana revizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ni dovoljena, ker z izpodbijanim dokončnim upravnim aktom ni bilo odločeno v zadevi, v kateri je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj je tožena stranka z njim odločila zgolj to, da revidentkin predlog za uporabo izrednega pravnega sredstva iz 88. člena ZDavP-2 ni dopusten. Da je revidentka s svojim predlogom poizkušala izpodbiti sklep o dovolitvi izvršbe, v katerem je njena obveznost izražena v denarni vrednosti, na drugačno odločitev ne vpliva, saj sklep o dovolitvi izvršbe ni predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu.
Ne gre za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če je na postavljeno vprašanje mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila, torej tedaj, če je besedilo zakonskih določb, na katere se vprašanje nanaša, jasno. Besedilo 88. člena ZDavP-2 pa jasno določa, da lahko davčni organ po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni le „odmerno odločbo“, kar pomeni, da uporaba tega pravnega sredstva ni mogoča zoper sklep o dovolitvi izvršbe ali zoper druge akte, izdane v postopku izvršbe, kar želi doseči revidentka.
Posledice, na katere se revidentka sklicuje, niso neposredna posledica odločbe, ki jo je izpodbijala v tem upravnem sporu (to je odločbe, s katero je bilo odločeno o uporabi izrednega pravnega sredstva po 88. členu ZDavP-2, temveč so posledica sklepa o dovolitvi izvršbe, ki ni predmet tega upravnega spora. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča pa morajo biti zatrjevane zelo hude posledice kot razlog za dovoljenost revizije neposredna posledica akta, ki je predmet upravnega spora (glej npr. sklepe X Ips 24/2014, X Ips 273/2014, X Ips 60/2015). Zato po presoji Vrhovnega sodišča revidentka tudi pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.
obnova postopka pred Vrhovnim sodiščem - postulacijska sposobnost - oseba brez PDI
Po določbi prvega odstavka 91. člena ZPP sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP.
revizija, ki jo vloži zakoniti zastopnik stranke - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit - začasna odredba do odločitve o reviziji
Sodišče zavrže revizijo, ki jo stranka vloži po zakonitem zastopniku, če ta najpozneje v njej ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.
Ker je Vrhovno sodišče s tem sklepom revizijo zavrglo, začasno odredbo na podlagi določbe drugega odstavka 84. člena ZUS-1 pa lahko izda samo do odločitve o reviziji, procesna predpostavka za njeno izdajo ni več izpolnjena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017649
OZ člen 35, 40, 52, 990, 991, 991/1, 994, 994/3, 995, 995/1, 996, 1002.
družbena pogodba - civilna družbena pogodba - societas - civilna družba - notranja družba - zunanja družba - skupni namen družbenikov - nagib - nedopusten nagib - obličnost - pridobitev premoženja družbe - izročitev premoženja v družbo - izpolnitveno ravnanje družbenikov - pridobitni način premoženja v družbo - premoženje družbe - neposredna pridobitev premoženja - posredna pridobitev premoženja - solastnina - sklepčnost
Družbena pogodba vzpostavlja obligacijsko zavezo družbenikov, da s prispevki ali poslovanjem pridobljeno premoženje izročijo v družbo in ne zaveze na drugega družbenika prenesti solastninsko pravico.
V razmerju do tožnika ima toženka na podlagi sklenjene družbene pogodbe obveznost pridobljeno premoženje izročiti v družbo. Pridobitev premoženja v družbo je zato lahko le pravnoposlovne in ne izvirne narave. Glede na to, da gre za nepremičnino, pri kateri se na podlagi pravnega posla lastninska pravica pridobi šele z vknjižbo v zemljiško knjigo, mora toženka po določbi drugega 49. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) za prehod premoženja v družbo izstaviti ustrezno zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo na nepremičnini lahko vknjižila solastninska pravica družbenikov po deležih, kot so dogovorjeni z družbeno pogodbo.
Tožnikov dajatveni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila glede na vsebino družbene pogodbe torej ne pomeni nič drugega, kot njegov obligacijski zahtevek proti drugemu družbeniku na izročitev premoženja v družbo. Čeprav gre na prvi pogled za prenos solastninske pravice na enega od dveh družbenikov, takšen vpis solastnine dejansko ne vzpostavlja klasičnega solastninskega razmerja, pač pa gre kljub zemljiškoknjižnemu vpisu solastnine še vedno za premoženje v družbi, ki je glede obeh solastninskih deležev družbenikov podvrženo režimu iz družbene pogodbe.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali gre v konkretnem primeru tudi po nasprotni tožbi dejansko za upravičen zahtevek jamčevalne narave in ali je treba v primeru, če gre po nasprotni tožbi za jamčevalni zahtevek postaviti v zadevi, kakršna je konkretna, poleg dajatvenega zahtevka (iz naslova preveč zaračunane in preveč terjane najemnine) tudi oblikovalni zahtevek za znižanje najemnine.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nepopolna vloga - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - odpadla pravna podlaga - plačilo neobstoječega dolga, v izogib sili - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije je posebna vrsta sodnega predlagalnega akta, ki zaradi svoje narave (to pa je zagotovitev enotne sodne prakse oziroma razvoj prava preko sodne prakse) od strank zahteva pravno skrbno in natančno ter konkretno utemeljitev. Osrednji del predloga za dopustitev revizije je obveznost predlagatelja, da v njem natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje (četrti odstavek 367b. člena ZPP). V tem delu so zakonske zahteve do strank celo bistveno strožje kot v primeru revizije same.
ZPP člen 154, 161, 367, 367/2, 377. ZZZDR člen 51, 59.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - določitev deležev na skupnem premoženju - zavrženje revizije
Revizija je v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 evrov (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Po sodni praksi revizijskega sodišča, ki temelji na pravnem mnenju, sprejetem 12. 12. 2002 na Občni seji Vrhovnega sodišča RS, se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presoja po razmerju med vrednostjo tožbenega zahtevka in tistega njegovega dela, ki je sporen v revizijskem postopku. Tožnica je od sodišča zahtevala, naj ugotovi njen 9/10 delež na skupnem premoženju - na stanovanju, ki ga je ovrednotila na 75.000,00 EUR, pravnomočno prisojen pa ji je bil 76/100 delež (63.333,33 EUR). Toženec je v postopku ugovarjal, da je njegov delež 59/100 (tožničin 41/100). Kot vrednost spornega predmeta je toženec v reviziji navedel vrednost celotnega prisojenega deleža (76/100, to je 63.333,33 EUR). Predmet revizijskega postopka pa ni vrednost celotnega tožnici prisojenega deleža, ampak razlika med tožnici prisojenim deležem in med višino deleža, ki ga je zahteval oziroma ugovarjal toženec. V reviziji je tako spornih še 35/100, to je 29.166,67 EUR, kar ne presega revizijskega praga.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007674
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-1. KZ-1 člen 135, 135/1. KZ-1B člen 135, 135/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - ogrožanje varnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Grdo ravnanje kot (dotedanja) alternativna izvršitvena oblika ogrožanja varnosti po KZ-1 je po novem drugem odstavku 135. člena KZ-1B uvrščeno med kvalificirane načine izvršitve kaznivega dejanja grožnje, z enako kaznijo kot do tedaj. Novela KZ-1B zato s spremembo naslova in besedila člena ne vpliva na dokončanje postopkov, ki že potekajo, po določbah, kot so veljale pred novelo.
ZPP člen 113, 113/2, 115, 115/4, 282, 282/3, 339, 339/1.
vrnitev v prejšnje stanje - narok za glavno obravnavo - preklic naroka - preložitev naroka - umik tožbe
Nedvomno je sodišče tisto, ki mora skrbeti za javno komunikacijo z udeleženci postopka o poteku postopka in zato bremena o poteku postopka ne more prevaliti na udeležence postopka, kadar samo bistveno prispeva k nejasnosti poteka postopka.
Iz vsebine določbe prvega odstavka 420. člena ZKP izhaja, da se zahtevo za varstvo zakonitosti vloži zoper odločitev sodišča, ne pa zoper razloge, s katerimi je sodišče svojo odločitev utemeljilo.
ZPP člen 19, 19/2, 25, 25/2, 108, 192, 192/1, 192/2. ZS člen 106, 106-5.
spor o pristojnosti - primarni in podredni tožbeni zahtevek - eventualno sosporništvo - stvarna pristojnost
Tožba zoper eventualnega sospornika je vložena pogojno. Sodišče bo presojalo njeno utemeljenost šele in samo, če bo pravnomočno zavrnilo tožbeni zahtevek proti nepogojno toženemu tožencu (prvi odstavek 192. člena ZPP). Institut eventualnega sosporništva pa lahko tožnik uporabi samo, če so za to izpolnjene predpostavke iz drugega odstavka 192. člena ZPP. Če te predpostavke niso izpolnjene, ravna sodišče, na katerega je tožnik vložil tožbo, s tožbo zoper eventualnega sospornika, kot z vlogo, ki je ni mogoče obravnavati. Nadaljnje ravnanje sodišča bo določil rezultat postopka po 108. členu ZPP.