LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017647
ZZD člen 14, 14/1, 184, 226, 226/1. ZZ člen 62, 62/1, 66, 66/1. ZTLR člen 12, 12/1.
pridobitev lastninske pravice - lastninjenje - družbena lastnina - nepremičnine - nepremičnine zavodov - absolutno stvarno upravičenje na družbeni lastnini - pravica uporabe - pravica upravljanja - pravica razpolaganja - družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi - produkcijsko sredstvo - prehod stvari v družbeno lastnino - povezanost objekta z zemljiščem - sodba presenečenja
Čeprav se je za prehod stvari v družbeno lastnino praviloma zahteval pravni naslov, je lahko stvar kot delovno sredstvo delovne organizacija prešla v družbeno lastnino tudi brez pravnega naslova, če je imela takšen položaj glede na svoj ekonomski namen. Odraz takšne ureditve je določba prvega odstavka 226. člena ZZD, ki je v primeru prehoda nepremičnine kot produkcijskega oz. delovnega sredstva v družbeno lastnino brez pravnega naslova omogočala zahtevek na vrnitev takšne stvari, ki pa je bil časovno omejen. Takšna ureditev dodatno kaže, da je stvar postala delovno sredstvo v družbeni lastnini takoj, ko je, ekonomsko gledano, delovna organizacija z njo začela opravljati svojo funkcijo.
davek od dobička iz kapitala – začasna odredba - trditveno in dokazno breme - dopolnjevanje predloga za izdajo začasne odredbe v pritožbenem postopku
Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in obseg oziroma obliko škode, ter s stopnjo verjetnosti izkazati, da je takšna škoda za njo težko popravljiva. Na stranki je torej tako trditveno kot tudi dokazno breme in ga ni mogoče prenašati na sodišče.
V pritožbenem postopku ni dopustno dopolnjevati predlog za izdajo začasne odredbe s podrobnejšimi oziroma novimi navedbami o težko popravljivi škodi in z njimi utemeljevati obstoj zahtevanega zakonskega pogoja
Državni tožilec je glede na 344. člen ZKP upravičen spremeniti obtožbo, ko sam, po lastni presoji, na podlagi izvedenih dokazov na glavni obravnavi, dejansko stanje oceni kot tako, da mu je treba ustrezno prilagoditi opis dejanja v tenorju obtožbe.
ZKP člen 201, 201/1-3, 372, 372-1. KZ-1 člen 213, 213/1.
pripor - odreditev pripora - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - izsiljevanje
Presoji preiskovalne sodnice, da je obdolženec dejanje smiselno priznal, ni mogoče oporekati. Obdolženec je v svojem zagovoru povedal, da je oškodovancu motorno kolo odvzel in mu ga ni vrnil. Ugotavljanje razlogov za njegovo dejanje pa bo predmet nadaljnjih faz tega kazenskega postopka.
ZIZ člen 166, 166/2. ZS člen 114. ZS-H člen 24. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-13.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na nepremičnine - kraj, kjer leži nepremičnina
Za opravo izvršbe na nepremičnino, ki leži v katastrski občini I. (2626), je pristojno Okrajno sodišče v Piranu.
pravica do povrnitve škode - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - nezmožnost izpolnitve - prodaja tuje stvari - odškodninska odgovornost - kumulacija izpolnitvenega in odškodninskega zahtevka - odstop od pogodbe - načelo vestnosti in poštenja - zamudne obresti - tek zamudnih obresti
Podlaga odškodninskega zahtevka ni podana v 103. členu OZ, marveč v četrtem odstavku 239. člena OZ. Ta določa: „Dolžnik je odgovoren tudi za delno ali popolno nemožnost izpolnitve, čeprav zanjo ni kriv, če je nastopila potem, ko je prišel v zamudo, za katero odgovarja.“.
Razlaga navedene določbe v luči načela vestnosti in poštenja privede do pravila, da dolžnik, ki je za okoliščine, iz katerih izvira delna nezmožnost izpolnitve, vedel že ob sklenitvi pogodbe (iz česar sledi neizogiben sklep, da je zanje kriv) za takšno začetno nezmožnost tudi odgovarja. Iz trditvene podlage tožbe takšna zavest tožene stranke tudi izhaja. Odgovornost, o kateri govori četrti odstavek 239. člena OZ, je (tudi) odškodninska, če tako ustreza varstvu interesov pogodbi zveste stranke.
Ker ob predpostavki nezmožnosti izpolnitve nevarnosti, da bi upnik kumuliral odškodninski in izpolnitveni zahtevek, ni, odstop od pogodbe ni predpogoj za uveljavljanje odškodninskega zahtevka.
SPZ člen 7, 8, 18, 105, 270. ZPP člen 2, 205, 285, 316, 316/1, 339, 339/2, 339/2-14, 372.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - dogovor o gradnji in menjavi posameznih delov stavbe - prehodne določbe SPZ - etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - sodno varstvo dejanske etažne lastnine - tožbeni zahtevek - ugotovitev lastninske pravice na opisno določenem samostojnem delu stavbe - ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini, na kateri stoji stavba - načelo dispozitivnosti - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - delna ugoditev tožbenemu zahtevku - prekoračitev tožbenega zahtevka - materialno procesno vodstvo - dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - pripoznava tožbenega zahtevka - nova dejstva in dokazi
Ugotovitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe v konkretnem primeru ni manj (minus), temveč nekaj drugega (aliud) kot zahtevana ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini, na kateri ta stavba stoji. Ugotovitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe bi lahko utemeljevala vsebinsko drugačna etažna lastnina; ker nosilna prvina stvarnopravnih pravic po njeni vzpostavitvi ni več zemljiška parcela, temveč posamezni del stavbe (obrnjeno načelo superficies solo cedit), etažna lastnina pomeni tudi spremembo identitete nepremičnine. Nobeden od neločljivo povezanih elementov etažne lastnine (ne lastnina posameznega dela zgradbe ne solastnina skupnih delov) zato nima (manjše količine) enake vsebine kot lastninska pravica na zemljiški parceli. Če bi sodišče na tak način samostojno poseglo v tožbeni zahtevek, bi ga prekoračilo, saj bi mu določilo drugačno vsebino, ki z zahtevano celo ni združljiva.
Vzrok neutemeljenosti tožbenega zahtevka glede omenjene parcele je v njegovi nesklepčnosti – tožnik je zatrjeval gradnjo in dogovor o prepustitvi točno določenega dela stavbe, tem trditvam pa je pripisal napačno pravno posledico (lastninsko pravico na celotni nepremičnini, na kateri stoji stavba oziroma tožnikov del stavbe), ki jo je povzel v tožbeni predlog. Tožnika, ki ga je zastopal kvalificirani pooblaščenec, takšno pravno naziranje ob ustrezni skrbnosti ne bi smelo presenetiti že zato, ker sta ga nanj ustrezno opozorila toženca.
ZMZ člen 2, 2/2, 26, 26/1-5. Konvencija o statusu beguncev (Ženevska konvencija) člen 1a.
mednarodna zaščita - priznanje statusa begunca - državljan Sirije - Kurd - že priznan status subsidiarne zaščite - vrnitev v izvorno državo - vpoklic v vojsko kot razlog za priznanje statusa begunca - izogibanje vojaški službi - dovoljenje za stalno prebivanje vezano na pravnomočnost sodbe
Če je podana povezava med razlogi preganjanja in dejanji preganjanja v skladu z 1.A členom Ženevske konvencije v situaciji oboroženega spopada, kot poteka v Siriji, za priznanje statusa begunca, glede na okoliščine obravnavanega primera, zadostuje izogibanje vpoklicu v vojsko, dezerterstvo ali posamezniku pripisano politično prepričanje. Grozeče preganjanje v situaciji državljanske vojne (kot poteka v Siriji) namreč ne pomeni zgolj resne škode v smislu tretje alineje 28. člena ZMZ (resna in individualna grožnja za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada).
dovoljenost revizije - vpis stavbe v kataster stavb - pomembno pravno vprašanje - odstop od prakse sodišča prve stopnje in neobstoj prakse Vrhovnega sodišča - obnova postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka - seznanitev z upravno odločbo
Revident, ki uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ali neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje, odstop oziroma neenotnost izkazati glede konkretnega pravnega vprašanja, ki je pomembno za odločitev v zadevi. Hkrati mora skladno s trditvenim in dokaznim bremenom opraviti primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe z odločbami Vrhovnega sodišča, v zvezi s katerimi utemeljuje odstop od sodne prakse, oziroma sodbami sodišča prve stopnje, v zvezi s katerimi zatrjuje neenotnost, in zatrjevano odstopanje oziroma neenotnost utemeljiti.
dovoljenost revizije - ukrep tržnega inšpektorja - odprava neskladnosti glede tehničnih zahtev za proizvode - vrednostni kriterij - obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - objektivni pomen revizije - vprašanje se nanaša na pogodbeno razmerje - zelo hude posledice ne izhajajo iz v tem upravnem sporu izpodbijane odločitve
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidentke.
V obravnavani zadevi obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Ker revidentka kot izhodišče pravnega vprašanja, ki naj bi bilo pomembno v obravnavani zadevi, postavlja vprašanje, ki se nanaša na razlago pogodbenega razmerja med njo in pogodbeno stranko v zvezi s prevzemom proizvodov in pri tem niti ne pojasni, zakaj bi bila odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, ni izkazala izpolnjevanja pogoja iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker zelo hude posledice, na katere se sklicuje revidentka ne izhajajo iz odločbe, izpodbijane v tem upravnem sporu, revidentka pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.
zavrnitev izdaje začasne odredbe v revizijskem postopku - izvrševanje pravnomočne sodbe
Iz določbe 84. člena ZUS-1 je razvidno, da gre za razmerje med revizijo (izrednim ravnim sredstvom) in pravnomočno sodbo oziroma izvršitvijo pravnomočne sodbe, zoper katero je revizija vložena, ne pa za razmerje med revizijo in upravnim aktom.
Vsebinski pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, so sicer pri obeh začasnih odredbah enaki, vendar je procesna situacija drugačna.
V primeru vložene revizije je takšno varstvo možno zahtevati le ob pogojih, ko varstvo zahteva tisti revident, ki bi mu izvršitev sodbe sodišča prve stopnje utegnila povzročiti zatrjevane posledice. To pa bi se lahko zgodilo le v primerih, ko bi sodišče prve stopnje meritorno odločilo o pravici oziroma obveznosti v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - delegacija pristojnosti - drugi tehtni razlogi - objektivna nepristranskost sodišča - odškodnina zaradi nepravilnega postopanja bivšega predsednika pristojnega sodišča - združitev zadev
V obravnavanem primeru je delegacija pristojnosti utemeljena, saj utegne okoliščina, da prosilec zatrjuje nepravilnosti v postopanju nekdanjega predsednika sodišča, ki je stvarno pristojno za odločanje o brezplačni pravni pomoči za iztožitev odškodnine zaradi teh nepravilnosti, povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
UPRAVNI SPOR - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VS1015201
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 343.
procesne predpostavke za pritožbo - neplačilo sodne takse - umik pritožbe - pravica do pravnega sredstva - oprostitev plačila sodne takse
Po 105. a členu ZPP je plačilo sodne takse procesna predpostavka za pritožbo. Izostanek njenega plačila v roku, ki ga stranki določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse in v katerem jo pouči na posledice neplačila, ima ob neobstoju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks za posledico presumpcijo umika pritožbe.
ZUP člen 279, 279/1-2, 279/1-3, 279/1-6. ZDen člen 2, 51, 51/1. ZUS-1 člen 86.
dovoljena revizija - denacionalizacija - ničnost odločbe - odločba, ki je ni mogoče izvršiti - lastninska pravica na vrnjenem zemljišču
V sodni praksi Vrhovnega sodišča je ustaljeno sodišče, da je odločba o denacionalizaciji nična, če na vrnjeni nepremičnini obstoji lastninska pravica ali pravica uporabe v korist fizične oziroma civilno pravne osebe.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - predkazenski postopek - pregled vozila – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga
Iz zapisnika o ogledu jasno izhaja, da pri tem preiskovalnem dejanju niso bili najdeni predmeti, ki bi bili zaseženi in uporabljeni kot dokaz v tem kazenskem postopku, saj so bili dokazi, na katere je sodišče oprlo svojo sodbo, najdeni in zaseženi že prej. Zato so navedbe zagovornika, da so bili pri nezakoniti preiskavi vozila najdeni in zaseženi predmeti - lovska puška in naboji, neutemeljene in nasprotne dejstvom, ugotovljenim v pravnomočni sodbi.
obnova postopka pred Vrhovnim sodiščem - postulacijska sposobnost - oseba brez PDI
Po določbi prvega odstavka 91. člena ZPP sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP.