ZKP člen 18, 39, 39-6, 371, 371/2, 395, 395/1, 420, 420/5. URS člen 29, 29-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga - izločitev sodnika – odklonitveni razlog – presoja pritožbenih navedb – vpliv na zakonitost – razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev
Obsojenec v obravnavanem primeru ni pojasnil, kakšna je stopnja verjetnosti, da bi se z zaslišanjem predlaganih prič oziroma postavitvijo izvedenca vplivalo na že ugotovljena dejstva in postavilo v dvom pravilnost ugotovitve nižjih sodišč v izpodbijanih sodbah. Zato je sodišče prve stopnje dokazne predloge pravilno zavrnilo v okviru proste presoje, ki mu je dana po Ustavi RS in ZKP.
LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017647
ZZD člen 14, 14/1, 184, 226, 226/1. ZZ člen 62, 62/1, 66, 66/1. ZTLR člen 12, 12/1.
pridobitev lastninske pravice - lastninjenje - družbena lastnina - nepremičnine - nepremičnine zavodov - absolutno stvarno upravičenje na družbeni lastnini - pravica uporabe - pravica upravljanja - pravica razpolaganja - družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi - produkcijsko sredstvo - prehod stvari v družbeno lastnino - povezanost objekta z zemljiščem - sodba presenečenja
Čeprav se je za prehod stvari v družbeno lastnino praviloma zahteval pravni naslov, je lahko stvar kot delovno sredstvo delovne organizacija prešla v družbeno lastnino tudi brez pravnega naslova, če je imela takšen položaj glede na svoj ekonomski namen. Odraz takšne ureditve je določba prvega odstavka 226. člena ZZD, ki je v primeru prehoda nepremičnine kot produkcijskega oz. delovnega sredstva v družbeno lastnino brez pravnega naslova omogočala zahtevek na vrnitev takšne stvari, ki pa je bil časovno omejen. Takšna ureditev dodatno kaže, da je stvar postala delovno sredstvo v družbeni lastnini takoj, ko je, ekonomsko gledano, delovna organizacija z njo začela opravljati svojo funkcijo.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - pravni interes
Stranka v zadevi, ki je že pravnomočno končana, nima pravnega interesa za delegacijo pristojnosti. Postopek oprostitve plačila sodne takse ali njene izterjave ne pomeni vsebinskega odločanja o zadevi, zato zanj delegacija pristojnosti ni predvidena.
ZKP člen 201, 201/1-3, 372, 372-1. KZ-1 člen 213, 213/1.
pripor - odreditev pripora - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - izsiljevanje
Presoji preiskovalne sodnice, da je obdolženec dejanje smiselno priznal, ni mogoče oporekati. Obdolženec je v svojem zagovoru povedal, da je oškodovancu motorno kolo odvzel in mu ga ni vrnil. Ugotavljanje razlogov za njegovo dejanje pa bo predmet nadaljnjih faz tega kazenskega postopka.
zavrnitev izdaje začasne odredbe v revizijskem postopku - izvrševanje pravnomočne sodbe
Iz določbe 84. člena ZUS-1 je razvidno, da gre za razmerje med revizijo (izrednim ravnim sredstvom) in pravnomočno sodbo oziroma izvršitvijo pravnomočne sodbe, zoper katero je revizija vložena, ne pa za razmerje med revizijo in upravnim aktom.
Vsebinski pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, so sicer pri obeh začasnih odredbah enaki, vendar je procesna situacija drugačna.
V primeru vložene revizije je takšno varstvo možno zahtevati le ob pogojih, ko varstvo zahteva tisti revident, ki bi mu izvršitev sodbe sodišča prve stopnje utegnila povzročiti zatrjevane posledice. To pa bi se lahko zgodilo le v primerih, ko bi sodišče prve stopnje meritorno odločilo o pravici oziroma obveznosti v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - delegacija pristojnosti - drugi tehtni razlogi - objektivna nepristranskost sodišča - odškodnina zaradi nepravilnega postopanja bivšega predsednika pristojnega sodišča - združitev zadev
V obravnavanem primeru je delegacija pristojnosti utemeljena, saj utegne okoliščina, da prosilec zatrjuje nepravilnosti v postopanju nekdanjega predsednika sodišča, ki je stvarno pristojno za odločanje o brezplačni pravni pomoči za iztožitev odškodnine zaradi teh nepravilnosti, povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
ZMZ člen 2, 2/2, 26, 26/1-5. Konvencija o statusu beguncev (Ženevska konvencija) člen 1a.
mednarodna zaščita - priznanje statusa begunca - državljan Sirije - Kurd - že priznan status subsidiarne zaščite - vrnitev v izvorno državo - vpoklic v vojsko kot razlog za priznanje statusa begunca - izogibanje vojaški službi - dovoljenje za stalno prebivanje vezano na pravnomočnost sodbe
Če je podana povezava med razlogi preganjanja in dejanji preganjanja v skladu z 1.A členom Ženevske konvencije v situaciji oboroženega spopada, kot poteka v Siriji, za priznanje statusa begunca, glede na okoliščine obravnavanega primera, zadostuje izogibanje vpoklicu v vojsko, dezerterstvo ali posamezniku pripisano politično prepričanje. Grozeče preganjanje v situaciji državljanske vojne (kot poteka v Siriji) namreč ne pomeni zgolj resne škode v smislu tretje alineje 28. člena ZMZ (resna in individualna grožnja za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada).
dovoljenost revizije - vpis stavbe v kataster stavb - pomembno pravno vprašanje - odstop od prakse sodišča prve stopnje in neobstoj prakse Vrhovnega sodišča - obnova postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka - seznanitev z upravno odločbo
Revident, ki uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ali neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje, odstop oziroma neenotnost izkazati glede konkretnega pravnega vprašanja, ki je pomembno za odločitev v zadevi. Hkrati mora skladno s trditvenim in dokaznim bremenom opraviti primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe z odločbami Vrhovnega sodišča, v zvezi s katerimi utemeljuje odstop od sodne prakse, oziroma sodbami sodišča prve stopnje, v zvezi s katerimi zatrjuje neenotnost, in zatrjevano odstopanje oziroma neenotnost utemeljiti.
ZUP člen 279, 279/1-2, 279/1-3, 279/1-6. ZDen člen 2, 51, 51/1. ZUS-1 člen 86.
dovoljena revizija - denacionalizacija - ničnost odločbe - odločba, ki je ni mogoče izvršiti - lastninska pravica na vrnjenem zemljišču
V sodni praksi Vrhovnega sodišča je ustaljeno sodišče, da je odločba o denacionalizaciji nična, če na vrnjeni nepremičnini obstoji lastninska pravica ali pravica uporabe v korist fizične oziroma civilno pravne osebe.
dovoljenost revizije - ukrep tržnega inšpektorja - odprava neskladnosti glede tehničnih zahtev za proizvode - vrednostni kriterij - obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - objektivni pomen revizije - vprašanje se nanaša na pogodbeno razmerje - zelo hude posledice ne izhajajo iz v tem upravnem sporu izpodbijane odločitve
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidentke.
V obravnavani zadevi obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Ker revidentka kot izhodišče pravnega vprašanja, ki naj bi bilo pomembno v obravnavani zadevi, postavlja vprašanje, ki se nanaša na razlago pogodbenega razmerja med njo in pogodbeno stranko v zvezi s prevzemom proizvodov in pri tem niti ne pojasni, zakaj bi bila odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, ni izkazala izpolnjevanja pogoja iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker zelo hude posledice, na katere se sklicuje revidentka ne izhajajo iz odločbe, izpodbijane v tem upravnem sporu, revidentka pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.
UPRAVNI SPOR - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VS1015201
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 343.
procesne predpostavke za pritožbo - neplačilo sodne takse - umik pritožbe - pravica do pravnega sredstva - oprostitev plačila sodne takse
Po 105. a členu ZPP je plačilo sodne takse procesna predpostavka za pritožbo. Izostanek njenega plačila v roku, ki ga stranki določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse in v katerem jo pouči na posledice neplačila, ima ob neobstoju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks za posledico presumpcijo umika pritožbe.
povrnitev škode - odgovornost odvetnika - mandatna pogodba - vložitev predloga za izvršbo - trditveno in dokazno breme
Tožnik je zatrjeval, da je s tožencem sklenil mandatno pogodbe za opravljanje odvetniških storitev in da toženec prevzetih obveznosti ni izpolnil, zaradi česar mu je nastala škoda. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno obrazložili, da je tožnik tisti, ki mora dokazati kršitev pogodbene obveznosti, obstoj škode in vzročne zveze med njima. Za ugotovitev škode in vzročne zveze mora tožnik navesti ustrezne trditve in nato tudi dokazati, da bi odvetnik s pravnim dejanjem, ki ga je opustil, uspel.
Sodišče druge stopnje se je pravilno strinjalo s stališčem, da tožnik ni niti navedel, še manj pa dokazal, da bi toženec s predlogom za izvršbo zoper družbo ali njene aktivne družbenike uspel. Tožnik je namreč tisti, ki bi moral dokazati, da gre za aktivne družbenike in da imajo premoženje, na katerega bi lahko posegel z izvršbo.
pripor - odreditev pripora - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora - presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V nasprotju z mnenjem vlagateljice, odreditev pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti ni vselej pogojena s predhodno odreditvijo hišnega pripora in kršitvijo le tega, pač pa s prognozo sodišča, da bo obdolženec, kljub odrejenemu hišnemu priporu, kazniva dejanja ponavljal.