odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved večjemu številu delavcev - presežni delavci - kriteriji za določitev presežnih delavcev - program razreševanja presežnih delavcev
Zakon uporabo kriterijev določa v fazi odločanja o tem, kateri delavci se uvrstijo med presežne delavce, ne pa tudi v zvezi s tem, katerim od delavcem, ki jim je delodajalec sicer odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ponudi ali je dolžan ponuditi nove ustrezne zaposlitve v smislu ukrepov za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev in s tem v zvezi preverjanjem možnosti nadaljevanja zaposlitve pod spremenjenimi pogoji.
Če ima delodajalec na voljo kakšno delovno mesto, ki ga lahko ponudi kateremu od presežnih delavcev, je odločitev, komu bo delovno mesto ponudil, v njegovi prosti presoji in ga pri tem ne zavezujejo kriteriji. Paziti mora le na to, da odločitev ni diskriminatorna.
Program razreševanja presežnih delavcev je formalni akt s predpisano vsebino. To pomeni, da mora delodajalec v programu navesti najmanj tiste podatke, ki jih zahteva zakon.
ZJSRS člen 22. ZDSS-1 člen 7. ZPP člen 374, 374/1.
dovoljenost revizije - narava spora - pravice delavcev v primeru insolventnosti delodajalca - Jamstveni, preživninski in invalidski sklad - zavrženje revizije
Iz same narave prejemka, ki se uveljavlja s tožbo - gre za pravice iz delovnega razmerja, ki jih namesto insolventnega delodajalca zagotavlja sklad - izhaja, da gre za spor iz pristojnosti delovnih sodišč. V delovnem sporu je revizija dovoljena, če je dovoljena po zakonu samem ali če jo dopusti sodišče.
kolektivni spor - reprezentativnost sindikata pri delodajalcu - reprezentativnost zveze oziroma konfederacije sindikatov
Zvezi ali konfederaciji sindikatov se prizna reprezentativnost za območje države za določene dejavnosti ali poklice z odločbo pristojnega ministra. To pomeni, da za dejavnosti in poklice, za katere ji reprezentativnost ni priznana, ni reprezentativna in zato tudi sindikatom, ki so člani te zveze ali konfederacije zaradi članstva samega ni mogoče priznati reprezentativnosti za tako dejavnost ali poklic.
nadurno delo - plačilo za nadurno delo - dogovor v pogodbi o zaposlitvi - pogodbena odpoved nadomestilu za nadurno delo
Določbe pogodbe o zaposlitvi, da bo tožnik delo preko delovnega časa opravljal brez posebnega nadomestila, ni mogoče upoštevati. Delovni čas tožnika je bil s pogodbo določen, ni bilo ugotovljeno, da bi bil kasneje dejansko drugače razporejen in tožena stranka tudi ne ugovarja temu, da je tožnik opravil delo v delovnem času, ki izhaja iz evidence delovnega časa.
kolektivni delovni spor - volitve v svet delavcev - svet delavcev - udeleženci v postopku - pasivna legitimacija
Po določbi 6. člena ZDSS-1 so kot kolektivni delovni spori opredeljeni tudi spori o sodelovanju delavcev pri upravljanju in v 52. členu kot taki navedeni tudi spori o neveljavnosti volitev članov sveta delavcev in o zahtevi za razveljavitev volitev članov sveta delavcev. Po določbah 45. člena ZDSS-1 je udeleženec v kolektivnem delovnem sporu oseba, organ ali združenje, ki je vložil predlog (predlagatelj postopka) ter oseba, organ ali združenje, proti kateremu je predlog vložen (nasprotni udeleženec), udeleženci pa so tudi osebe, organi ali združenja, ki so nosilci pravic in obveznosti v razmerju, o katerem se odloča. Predlog je bil vložen tudi zoper svet delavcev, ki je po zakonu nosilec obveznosti za objavo sklepa o razpisu volitev. Zato ima v obravnavanem sporu tudi svet delavcev položaj udeleženca.
ponovna odmera pokojnine - upokojitev po posebnih predpisih
417. člen ZPIZ-1 govori zgolj o pokojnini, priznani po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, in ne ločuje med upokojitvijo po splošnih ali po posebnih predpisih. Iz besedila zakona tako izhaja, da se nanaša na vse prej veljavne in ne zgolj na splošne predpise.
ZMZ člen 1, 16b, 17. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 23. EKČP člen 8. Direktiva o pravici do združitve družine 2003/86/ES člen 3, 5.
mednarodna zaščita - priznan status subsidiarne zaščite - združitev družine - pojem družinskega življenja - združitev polnoletne osebe z mamo - polnoletnost nastopila med postopkom - dolgotrajnost postopka
Določbo drugega odstavka 17. člena ZMZ (da oseba s priznano mednarodno zaščito lahko zaprosi za združevanje s svojimi družinskimi člani) je v zvezi z drugim odstavkom 1. člena ZMZ in 3. člena Direktive 2003/86/ES po presoji Vrhovnega sodišča potrebno razlagati tako, da za združitev družine lahko zaprosijo samo tiste polnoletne osebe, ki jim je priznan status begunca.
ZMZ člen 51, 51/4. Uredba (EU) št.604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26.junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26.junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 9, 10, 11.
omejitev gibanja - predaja odgovorni državi članici - nevarnost samovoljne zapustitve ozemlja RS - onemogočanje postopka
Po presoji Vrhovnega sodišča je bil izrečeni ukrep tožene stranke v skladu z zahtevami iz določb drugega in tretjega odstavka 28. člena Dublinske uredbe III ter v skladu s pogoji, ki jih za pridržanje določa Direktiva 2013/33/EU. Ukrep je bil sorazmeren, manj prisilnih sredstev za izvedbo postopka pa ni bilo mogoče učinkovito uporabiti. Pogoji v Centru so bili v konkretnem primeru za tožnika taki, da ni mogoče govoriti o omejitvi osebne svobode, ampak je šlo za omejitev gibanja oziroma pridržanje v skladi in s cilji navedenih evropskih predpisov.
vpis v prvi letnik - status kandidata s posebnimi potrebami - dovoljenost revizije - revizija tožene stranke - ugotovitvena sodba - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Neposredni učinki izpodbijanih odločitev sami po sebi še ne zadostujejo za utemeljitev zelo hudih posledic teh odločitev. Zelo hude posledice za stranko je treba posebej izkazati, česar revident v obravnavanem primeru ni storil. Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo.
Pripor – utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora - odločanje sodišča druge stopnje o priporu
Sodišče je ustrezno presodilo tudi sorazmernost odločitve o nadaljnjem podaljšanju pripora. Pri tem je pravilno upoštevalo dolgo obdobje izvrševanih kaznivih dejanj kot tudi okoliščino, da je obdolženec s kaznivimi dejanji nadaljeval, čeprav mu je bila z odredbo Policije izrečena prepoved približanja oškodovanki in je to prepoved podaljšala tudi preiskovalna sodnica.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 2, 2/1-7, 2/1-6, 3, 3/1.
dovoljenost revizije - sprememba gradbenega dovoljenja - rekonstrukcija - objekt porušen do temeljev - jasno besedilo zakona - vprašanje ni pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - niso izkazane
Določba 7.2. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je jasna in dodatne razlage ne potrebuje. Že na podlagi branja te določbe je jasno, da je rekonstrukcija objekta izvedba v tej zakonski določbi navedenih del na obstoječem objektu. Gre torej za dela, ki se izvajajo na obstoječem objektu in ne za dela, ki pomenijo šele graditev objekta. Rekonstrukcija objekta pomeni spremembo konstrukcijskih elementov, spremembo zmogljivosti in izvedbo izboljšav, s katerimi se posega v konstrukcijske elemente, vse pa na obstoječem objektu. Revidentova vprašanja v zvezi z razlago pojma rekonstrukcija objekta, zato niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Za izkazanost zelo hudih posledic mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - vprašanje ni konkretizirano - odstop ni izkazan - ločevanje pogojev za dovoljenost revizije od revizijskih razlogov - zelo hude posledice - niso izkazane
Revidentki pomembnega pravnega vprašanja nista izpostavili in konkretizirali. Očitano procesno kršitev nista konkretizirali in niti verjetno izkazali, odstop od sodne prakse pa sta uveljavljali le pavšalno, zato uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 nista izkazali.
Za izkazanost zelo hudih posledic mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.
Tudi zahtevi priložene listine, da bi osumljenec lahko bival na drugem naslovu kot oškodovanec, glede na ugotovljeno nepredvidljivost osumljenca (konzumiral je alkohol ob hkratnem jemanju zdravil, poleg katerih le-tega ne bi smel uživati) ne morejo izpodbiti zaključka sodišča, da se lahko varnost življenja zagotovi le s priporom osumljenca.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - pravni interes
Stranka v zadevi, ki je že pravnomočno končana, nima pravnega interesa za delegacijo pristojnosti. Postopek oprostitve plačila sodne takse ali njene izterjave ne pomeni vsebinskega odločanja o zadevi, zato zanj delegacija pristojnosti ni predvidena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007645
ZKP člen 334, 371, 371/2, 372, 372-1, 395, 395/1, 420, 420/2. KZ-1 člen 249, 249/1, 249/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – dokazni postopek – zasliševanje prič - zavrnitev dokaznega predloga - presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - davčna zatajitev - večja premoženjska korist - nadaljevano kaznivo dejanje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Neplačilo DDV, DMV in okoljske dajatve za mesece, ki jih je pritožbeno sodišče izločilo iz opisa kaznivega dejanja, ne presega velike premoženjske koristi oziroma 50.000,00 EUR, ki je kot objektivni pogoj kaznivosti določena pri kaznivem dejanju davčne zatajitve. Zato posamezni dejstveni opisi predstavljajo le znake prekrškov. Interpretacija, ki bi preko seštevka vrednosti iz posameznih dejanj omogočala pretvorbo prekrškov v kaznivo dejanje, bi presegla okvir dovoljene razlage določb Kazenskega zakonika in bi bila obsojencu v škodo.
ZKP člen 18, 39, 39-6, 371, 371/2, 395, 395/1, 420, 420/5. URS člen 29, 29-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga - izločitev sodnika – odklonitveni razlog – presoja pritožbenih navedb – vpliv na zakonitost – razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev
Obsojenec v obravnavanem primeru ni pojasnil, kakšna je stopnja verjetnosti, da bi se z zaslišanjem predlaganih prič oziroma postavitvijo izvedenca vplivalo na že ugotovljena dejstva in postavilo v dvom pravilnost ugotovitve nižjih sodišč v izpodbijanih sodbah. Zato je sodišče prve stopnje dokazne predloge pravilno zavrnilo v okviru proste presoje, ki mu je dana po Ustavi RS in ZKP.
Kadar ni okoliščin, ki bi nakazovale, da je pravnomočna sodna odločba o dodelitvi mladoletnega otroka v vzgojo in varstvo oziroma o določitvi stikov v nasprotju z največjimi koristmi otroka, sodišča protipravnost odvzema mladoletne osebe lahko v zadostni meri utemeljijo s sklicevanjem, da je ravnanje v nasprotju s pravnomočno sodno odločbo. Predpostavlja se, dokler se ne izkaže drugače, da pravnomočna sodna odločba temelji na spoštovanju načela največje koristi otroka.
Dolžnost sodišča druge stopnje, da ugotavlja določene kršitve po uradni dolžnosti, ne odvezuje vlagatelja, da na kršitve, ki se uveljavljajo v zahtevi za varstvo zakonitosti, opozori že v pritožbi.