predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - povračilo stroškov prevoza na delo - kilometrina - opredelitev kraja dela
Tožnik v predlogu ni oblikoval pravnih vprašanj tako, da bi lahko odgovor nanju neposredno vplival na odločitev v zadevi. Zato je sodišče na podlagi drugega odstavka 367c. člena ZPP predlog kot neutemeljen zavrnilo.
Tožencu je bila sodba sodišča druge stopnje vročena dne 14. 4. 2015, predlog pa je vložil dne 8. 6. 2015, torej po 30. dneh od vročitve. To pomeni, da je predlog prepozen.
Poleg tega je predlog za dopustitev revizije vložil toženec sam, ni pa navedel in izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit.
Zmotno je revizijsko stališče, da je ob pravilni uporabi materialnega prava, glede na prevaljeno dokazno breme, potrebno šteti, da tožena stranka ni dokazala da je izpolnila svojo obveznost preveriti, ali je tožnico mogoče dokvalificirati oziroma prekvalificirati. Glede na določbo tretjega odstavka 88. člena ZDR je obveznost delodajalca preveriti možnost dokvalifikacije, omejena na delo, ki ga delavec že opravlja. Tožnica ni bila premalo kvalificirana za delo prodajalke in ji pogodba o zaposlitvi tudi ni bila odpovedana iz tega razloga. Glede preverjanja možnosti prekvalifikacije za drugo delo pa je revizijski očitek neutemeljen, saj tožnica vse do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo sploh ni postavila nobenih trditev v smeri, da bi jo tožena stranka lahko prekvalificirala za neko konkretno delovno mesto. Ob takšni trditveni podlagi tožnice je tudi ob upoštevanju obrnjenega dokaznega bremena, zadoščalo, da je tožena stranka navedla, katere razpise je objavila od časa nastanka odpovednega razloga do odpovedi, in da je pojasnila, zakaj pri teh razpisih ni šlo za ustrezno zaposlitev.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za vložitev tožbe - zamuda roka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Tožnica v zvezi z uporabo podjetniške pogodbe v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala nobenih navedb niti je ni predlagala kot dokaz, ampak je to storila šele v pritožbi, s čimer je ravnala v nasprotju z 286. členom ZPP, za kar pa ni imela opravičenega razloga.
Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da je bila vročitev (v skladu z 88. členom ZDR-1) opravljena po preteku 8 dni od prvega poskusa vročitve tožnici, zato je sodišče pravilno ugotovilo, da je tožnica zamudila 30-dnevni rok za vložitev tožbe iz 200. člena ZDR-1, zaradi česar je tožbo kot prepozno zavrglo.
SOCIALNO VARSTVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006500
ZDSS-1 člen 7.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - štipendija za nadarjene
Določba točke 3c. prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 je abstraktno pravno pravilo in se zato nanaša na vse štipendije za nadarjene, tako tiste, glede katerih so bili v času uveljavitve ZDSS-1 že sprejeti ustrezni predpisi, kot tudi tiste, za katere so bili predpisi, ki so omogočili njihovo podeljevanje, sprejeti kasneje. Tak kasnejši predpis pa je tudi Odlok o štipendiranju, ki ga je sprejela Mestna občina Ljubljana.
V določbi točke 3c. prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 ni nobene podlage za domnevo, da je socialno sodišče pristojno za odločanje v sporih o štipendijah za nadarjene le v primeru, če gre za Zoisovo štipendijo, ki jo zagotavlja Republika Slovenija.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odpravnina ob upokojitvi
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino ob upokojitvi, čeprav je delovno razmerje delavcu prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, delavec pa se je upokojil po izteku odpovednega roka.
delegacija pristojnosti - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - predsednica sodišča kot mediatorka v sporu - neformalni pogovori sodnikov - zavrnitev predloga
Tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP ne more predstavljati dejstvo, da je bila v postopku izvedena mediacija, ki jo je kot mediatorka vodila predsednica sicer majhnega specializiranega sodišča. Tožnica v predlogu govori o tem, da naj bi bilo splošno prepričanje, da se sodniki lahko pogovarjajo tudi neformalno, na drugi strani pa govori o zaupnosti mediacijskega postopka in o tem, da ne dvomi v profesionalnost predsednice sodišča in mediatorke. Gre za nasprotujoče si navedbe. Če tožnica ne zanika profesionalnosti A. A. kot predsednice sodišča in mediatorke, to pomeni in (vsaj posredno) vključuje tudi priznavanje njene profesionalnosti v zvezi z dolžnostjo spoštovanja zaupnosti podatkov oziroma dopustnosti dokazov v drugih postopkih, itd., kot to izhaja iz določb 10. in 11. člena ZMCGZ. Zgolj splošna navedbe o prepričanju ljudi, da se sodniki lahko neformalno pogovarjajo (ki nasploh lahko velja za velika in manjša sodišča), ne zadošča za dvom o tem, da obstajajo tehtni razlogi za delegacijo pristojnosti sodišča.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje
Predlagatelj kršitev določb pravdnega postopka ni natančno opredelil, pravna vprašanja, ki jih izpostavlja, pa niso taka, da o njih Vrhovno sodišče še ne bi zavzelo stališča.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - pravica do dodatka za pomoč in postrežbo - slabovidnost
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali lahko pravico do dodatka za pomoč in postrežbo pridobi tudi oseba, ki je postala slabovidna šele kot uživalka pokojnine.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročitev odpovedi - pravila vročanja - osebna vročitev - vročitev priporočeno po pošti
Odpoved pogodbe o zaposlitvi se delavcu praviloma vroča osebno v prostorih delodajalca. Vročanje po pošti je določeno kot izjema takrat, ko osebna vročitev ni mogoča. V primeru, ko delodajalec napoti delavca na začasno čakanje na delo doma, se odpoved vroča na naslov, na katerem se delavec v tem času nahaja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ničnost pogodbe o zaposlitvi - izpodbojnost pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - aktivna legitimacija - izpodbijanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca
Zato delodajalec ne more naknadno v sodnem postopku uveljavljati ničnosti ali izpodbojnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je sam podal in ki že učinkuje. Na ta način bi posegel v že izdano odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je delavec niti ni izpodbijal.
Tudi določbe ZDR delodajalcu ne podeljujejo aktivne legitimacije za izpodbijanje odpovedi, ki jo je sam podal. Določba 12. člena ZDR pri določanju posledic ničnosti in izpodbojnosti res otkazuje na smiselno uporabo splošnih pravil civilnega prava, torej določb OZ, vendar le glede presoje pogodbe o zaposlitvi, ne pa tudi odpovedi, podane s strani delodajalca. Sodno varstvo po tretjem odstavku 204. člena ZDR je predvideno izključno v korist delavca, v primeru delodajalčeve redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec pa lastne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu pred sodiščem ne more izpodbijati.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - socialni spor
Spor med zavodom in osebo, ki naj bi sredstva, namenjena zavarovancu, dejansko prevzela, je spor o premoženjskem zahtevku, za katerega je glede na vrednost spornega predmeta pristojno okrajno sodišče.
ZŠtip člen 9, 9-4, 48, 49, 49/3, 50. ZUPJS člen 42.
državna štipendija - prenehanje štipendijskega razmerja - pravica do štipendije - izguba statusa študenta - oprava manjkajočih izpitov
Določba 49. člena ZŠtip o prenehanju štipendijskega razmerja je specialna glede na določbo 9. člena o pridobitvi pravice do štipendije, saj ureja pravne položaje potem, ko je bilo štipendijsko razmerje že vzpostavljeno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - kršitev z znaki kaznivega dejanja - utemeljenost odpovednega razloga - teža kršitve
Ker je odpoved pogodbe o zaposlitvi predvidena kot zadnje sredstvo za sankcioniranje kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, izredna odpoved pa kot najstrožja, je treba okoliščine in interese strank zlasti v primeru, ko se v sodnem postopku izkaže, da vse kršitve, na katerih temelji delodajalčeva odpoved, niso dokazane, posebej skrbno pretehtati. V tem primeru ne zadošča zgolj preizkus okoliščin, ki so navedene v odpovedi, ampak mora sodišče ob dejanskem stanju, ki je drugačno od tistega, ki ga je ugotovil delodajalec, preizkusiti tudi pravilnost uporabe materialnega prava, kar pomeni, da mora presoditi, ali je (še vedno) izpolnjen dejanski stan odpovednega razloga.
ZJSRS člen 22. ZDSS-1 člen 7. ZPP člen 374, 374/1.
pravice delavcev v primeru insolventnosti delodajalca - jamstveni sklad - zavrženje revizije
Iz same narave prejemka, ki se uveljavlja s tožbo - gre torej za pravice iz delovnega razmerja, ki jih namesto insolventnega delodajalca zagotavlja sklad - izhaja, da gre za spor iz pristojnosti delovnih sodišč. V delovnem sporu je revizija dovoljena, če je dovoljena po zakonu samem ali če jo dopusti sodišče.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba delodajalca - prenos podjetja - prehod pravic in obveznosti po zakonu samem
Po presoji sodišča pogodba o zaposlitvi za določen čas ne izključuje uporabe instituta spremembe delodajalca iz 75. ZDR-1, če so zaradi prenosa podjetja ali dela podjetja tudi pri delodajalcu prevzemniku ohranjeni pogoji, zaradi katerih je bila pogodba o zaposlitvi pri prenosniku zakonito sklenjena za določen čas. V tem primeru pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi preidejo na delodajalca prevzemnika, upoštevaje tudi časovno omejitev o veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, torej v nespremenjenem obsegu, kot sploh velja za spremembo delodajalca.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odmera denarnega povračila
Sodišče utemeljeno zaključuje, da tožniku ni mogoče očitati hude malomarnosti pri nakazilu sredstev pogodbenega posojila po naročilu direktorja, če od doma preko spletne aplikacije ni mogel preveriti, iz katerih naslovov so se sredstva natekla na redni transakcijski račun tožene stranke. Ker je tožnik takoj po prihodu v službo tega dne ugotovil, da so med nakazanimi sredstvi tudi sredstva rezervnega sklada, ki so bila s strani tretjega pomotoma vrnjena na račun sredstev redne dejavnosti tožene stranke, je izkazal potrebno skrbnost, ko je na takšno dejansko nedovoljeno razpolaganje s temi sredstvi takoj opozoril takratnega direktorja in na tak način dosegel, da so bila ta sredstva (dejansko celotno takrat izplačano posojilo) še isti dan vrnjena na redni račun tožene stranke in potem prenakazana na ustrezni posebni transakcijski račun.
Pri odločanju o višini denarnega povračila na podlagi navedenih izhodišč sodišče utemeljeno upošteva vsa relevantna dejstva, ki jih ugotovi v postopku odločanja o nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Tako revizija sodišču neutemeljeno očita, da je ob tožnikovem podrednem zahtevku o višini denarnega povračila odločilo preko trditvene in dejanske podlage.
ZDR člen 110, 111. ZPP člen 14, 213, 337, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 372, 394, 394/9. ZJU člen 39.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vezanost na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - novo dejstvo - pravnomočnost
Časovni mejnik pravnomočnosti odločbe sega v čas zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje in objektivne meje pravnomočnosti zajemajo le dejstva, ki nastanejo pred koncem glavne obravnave. Ker je v času zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje obstajala kazenska obsodilna sodba, je bilo sodišče nanjo vezano (14. člen ZPP). Zato sodišče mimo dejanskih ugotovitev pravnomočne kazenske obsodilne sodbe niti ne bi moglo drugače ugotoviti znakov kaznivega dejanja (ki jih ima očitana kršitev).
ZUP člen 251. ZJU člen 24, 35, 39. ZDSS-1 člen 42, 42/1.
premestitev javnega uslužbenca - sklep o premestitvi - obrazložitev sklepa - komisija za pritožbe iz delovnega razmerja - dvostopenjsko odločanje
Sklep predstojnika o premestitvi in sklep Komisije za pritožbe kot celota predstavljata odločitev delodajalca o pravici oziroma obveznosti javnega uslužbenca, kar pomeni, da presoja zakonitosti take odločitve ne more temeljiti zgolj na prvostopenjski odločbi. Ocena sodišča, da (prvostopenjski) sklep o premestitvi ni (zadosti) obrazložen, zato ne zadošča za zaključek, da je premestitev nezakonita.
ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 8, 22, 25. ZPIZ-2 člen 6, 6/2, 7, 13, 14, 19. ZMEPIZ člen 47, 47-1.
lastnost zavarovanca - ugotovitev lastnosti zavarovanca - zavarovanje na podlagi nadomestila za brezposelnost - naknadna ugotovitev delovnega razmerja v delovnem sporu - podlaga za zavarovalno razmerje
V obravnavani zadevi je bil revident za sporno obdobje od 25. 5. 2012 do 14. 11. 2013 zavarovan na podlagi 22. člena ZPIZ-1 oziroma 19. člena ZPIZ-2, naknadno pa je bilo za to obdobje zavarovanja vzpostavljeno delovnopravno razmerje na podlagi sodne poravnave v delovnem sporu. Delovno razmerje je podlaga za zavarovanje po določbah 13. člena ZPIZ-1 oziroma 14. člena ZPIZ-2 in ima prednost pred vsemi drugimi podlagami za obvezno zavarovanje po določbi 25. člena ZPIZ-1 oziroma drugega odstavka 13. člena ZPIZ-2.