CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS3006793
ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - bistvene kršitve določb pravdnega postopka - poškodba pri delu - odškodnina - sodna poravnava
Revizija se dopusti glede vprašanja bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z odločitvijo sodišča druge stopnje.
Vprašanje, katero razlagalno pravilo bo sodišče uporabilo pri razlagi sporne pogodbe, je pravno vprašanje. Po določbi prvega odstavka 82. člena OZ se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo. Iskanje skupnega namena pogodbenikov prihaja v poštev le pri razlagi spornih pogodbenih določil
. Da bi stranka dosegla ugotavljanje dejanskega stanja v tej smeri, mora zato najprej ustrezno izkazati "spornost" pogodbenega določila, to pa lahko doseže le z ustreznimi trditvami, s katerimi zaseje dvom v jasnost pogodbenih določil.
Revizijsko sodišče soglaša s presojo, da se tožnica v zvezi s svojim ravnanjem ne more sklicevati na splošno prakso, oziroma, da so tudi druge stevardese tovrstne cigarete podobno prodajale delavcem letališča in letalskemu osebju. Ni dvoma, da je tožnica vedela, da tako poslovanje ni zakonito, pa se je zanj vseeno zavestno odločila. Kolikor je računala, da jo pri tem vodstvo tožene stranke ali pristojni organi nadzora ne bodo odkrili, jo to ne opravičuje.
Delodajalec utemeljeno dokončno oblikuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi šele po zagovoru delavca. Vsebina seznanitve z očitani kršitvami ob vabilu delavca na zagovor pa je namenjena temu, da je delavec vnaprej obveščen, kaj bo predmet zagovora.
ZPP člen 371, 371/2. Kolektivna pogodba za novinarje iz leta 2009 člen 28. Kolektivna pogodba za novinarje iz leta 2011 člen 25.
deljen delovni čas - narava dela - odredba delodajalca
Ker je organizacija dela pri toženi stranki terjala tožničino dnevno prisotnost na delu ob 10. uri, ob 16.30 uri in ob 22.00 ali 23.00 uri, teh obveznosti pa tožnica brez več kot enourne dnevne prekinitve dela v okviru 40-urnega delovnega tedna ni mogla izvršiti, je do dodatka za deljen delovni čas upravičena, četudi tožena stranka dela v deljenem delovnem času ni izrecno odredila.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odpravnina ob upokojitvi
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino ob upokojitvi, čeprav je delovno razmerje delavcu prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, delavec pa se je upokojil po izteku odpovednega roka.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - pravica do dodatka za pomoč in postrežbo - slabovidnost
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali lahko pravico do dodatka za pomoč in postrežbo pridobi tudi oseba, ki je postala slabovidna šele kot uživalka pokojnine.
zahteva za izločitev sodnika - očitek dajanja lažnih izjav
Sodnika sta v svojih izjavah izrecno navedla, da jima ni znano, da naj bi tožnik zoper njiju sprožil kazenska postopka, na katera se sklicuje v zahtevi za izločitev, čemur tožnik tudi v pritožbi ne nasprotuje, saj ne navaja, da naj bi bila sodnika s kazenskim postopkom v navedenih zadevah seznanjena, to pa pomeni, da v zvezi z uveljavljenim splošnim razlogom za izločitev, ki se nanaša na ti dve kazenski zadevi, pritožnik ne navaja ničesar, kar naj bi nasprotovalo izjavam sodnikov.
Iz izjav obeh sodnikov ne izhaja, da se ta nanaša na kazensko ovadbo, ki jo je tožilstvo zavrglo, temveč le na vsebino zahteve za izločitev v zvezi s kazenskima postopkoma v zadevah I K 26980/2014 in I K 45358/2012. Sodnika nista izjavila, da jima ni znano, da je tožnik zoper njiju vložil kazensko ovadbo, ki je bila zavržena že v postopku pred okrožnim državnim tožilstvom.
Tudi sicer je treba upoštevati, da se z vložitvijo kazenske ovadbe pri Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani ne začne kazenski postopek, saj se ta v skladu s prvim odstavkom 19. člena Zakona o kazenskem postopku uvede na zahtevo upravičenega tožilca, to pa zaradi kaznivih dejanj nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1 in protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja po drugem in prvem odstavku 288. člena KZ-1 (kot jih je sodnikom očital tožnik) ni zasebni tožilec. Tega se je očitno zavedal tudi tožnik, saj je zoper oba sodnika vložil kazensko ovadbo, ki pa jo je državni tožilec, ki je za to pristojen, zavrgel. Tudi zato ni mogoče trditi, da sta sodnika podala lažno izjavo.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - povračilo stroškov prevoza na delo - kilometrina - opredelitev kraja dela
Tožnik v predlogu ni oblikoval pravnih vprašanj tako, da bi lahko odgovor nanju neposredno vplival na odločitev v zadevi. Zato je sodišče na podlagi drugega odstavka 367c. člena ZPP predlog kot neutemeljen zavrnilo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba delodajalca - prenos podjetja - prehod pravic in obveznosti po zakonu samem
Po presoji sodišča pogodba o zaposlitvi za določen čas ne izključuje uporabe instituta spremembe delodajalca iz 75. ZDR-1, če so zaradi prenosa podjetja ali dela podjetja tudi pri delodajalcu prevzemniku ohranjeni pogoji, zaradi katerih je bila pogodba o zaposlitvi pri prenosniku zakonito sklenjena za določen čas. V tem primeru pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi preidejo na delodajalca prevzemnika, upoštevaje tudi časovno omejitev o veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, torej v nespremenjenem obsegu, kot sploh velja za spremembo delodajalca.
ZJSRS člen 22. ZDSS-1 člen 7. ZPP člen 374, 374/1.
dovoljenost revizije - narava spora - pravice delavcev v primeru insolventnosti delodajalca - Jamstveni, preživninski in invalidski sklad - zavrženje revizije
Iz same narave prejemka, ki se uveljavlja s tožbo - gre za pravice iz delovnega razmerja, ki jih namesto insolventnega delodajalca zagotavlja sklad - izhaja, da gre za spor iz pristojnosti delovnih sodišč. V delovnem sporu je revizija dovoljena, če je dovoljena po zakonu samem ali če jo dopusti sodišče.
ZUP člen 251. ZJU člen 24, 35, 39. ZDSS-1 člen 42, 42/1.
premestitev javnega uslužbenca - sklep o premestitvi - obrazložitev sklepa - komisija za pritožbe iz delovnega razmerja - dvostopenjsko odločanje
Sklep predstojnika o premestitvi in sklep Komisije za pritožbe kot celota predstavljata odločitev delodajalca o pravici oziroma obveznosti javnega uslužbenca, kar pomeni, da presoja zakonitosti take odločitve ne more temeljiti zgolj na prvostopenjski odločbi. Ocena sodišča, da (prvostopenjski) sklep o premestitvi ni (zadosti) obrazložen, zato ne zadošča za zaključek, da je premestitev nezakonita.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved večjemu številu delavcev - presežni delavci - kriteriji za določitev presežnih delavcev - program razreševanja presežnih delavcev
Zakon uporabo kriterijev določa v fazi odločanja o tem, kateri delavci se uvrstijo med presežne delavce, ne pa tudi v zvezi s tem, katerim od delavcem, ki jim je delodajalec sicer odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ponudi ali je dolžan ponuditi nove ustrezne zaposlitve v smislu ukrepov za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev in s tem v zvezi preverjanjem možnosti nadaljevanja zaposlitve pod spremenjenimi pogoji.
Če ima delodajalec na voljo kakšno delovno mesto, ki ga lahko ponudi kateremu od presežnih delavcev, je odločitev, komu bo delovno mesto ponudil, v njegovi prosti presoji in ga pri tem ne zavezujejo kriteriji. Paziti mora le na to, da odločitev ni diskriminatorna.
Program razreševanja presežnih delavcev je formalni akt s predpisano vsebino. To pomeni, da mora delodajalec v programu navesti najmanj tiste podatke, ki jih zahteva zakon.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ničnost pogodbe o zaposlitvi - izpodbojnost pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - aktivna legitimacija - izpodbijanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca
Zato delodajalec ne more naknadno v sodnem postopku uveljavljati ničnosti ali izpodbojnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je sam podal in ki že učinkuje. Na ta način bi posegel v že izdano odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je delavec niti ni izpodbijal.
Tudi določbe ZDR delodajalcu ne podeljujejo aktivne legitimacije za izpodbijanje odpovedi, ki jo je sam podal. Določba 12. člena ZDR pri določanju posledic ničnosti in izpodbojnosti res otkazuje na smiselno uporabo splošnih pravil civilnega prava, torej določb OZ, vendar le glede presoje pogodbe o zaposlitvi, ne pa tudi odpovedi, podane s strani delodajalca. Sodno varstvo po tretjem odstavku 204. člena ZDR je predvideno izključno v korist delavca, v primeru delodajalčeve redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec pa lastne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu pred sodiščem ne more izpodbijati.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - kršitev z znaki kaznivega dejanja - utemeljenost odpovednega razloga - teža kršitve
Ker je odpoved pogodbe o zaposlitvi predvidena kot zadnje sredstvo za sankcioniranje kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, izredna odpoved pa kot najstrožja, je treba okoliščine in interese strank zlasti v primeru, ko se v sodnem postopku izkaže, da vse kršitve, na katerih temelji delodajalčeva odpoved, niso dokazane, posebej skrbno pretehtati. V tem primeru ne zadošča zgolj preizkus okoliščin, ki so navedene v odpovedi, ampak mora sodišče ob dejanskem stanju, ki je drugačno od tistega, ki ga je ugotovil delodajalec, preizkusiti tudi pravilnost uporabe materialnega prava, kar pomeni, da mora presoditi, ali je (še vedno) izpolnjen dejanski stan odpovednega razloga.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - odmera denarnega povračila
Sodišče utemeljeno zaključuje, da tožniku ni mogoče očitati hude malomarnosti pri nakazilu sredstev pogodbenega posojila po naročilu direktorja, če od doma preko spletne aplikacije ni mogel preveriti, iz katerih naslovov so se sredstva natekla na redni transakcijski račun tožene stranke. Ker je tožnik takoj po prihodu v službo tega dne ugotovil, da so med nakazanimi sredstvi tudi sredstva rezervnega sklada, ki so bila s strani tretjega pomotoma vrnjena na račun sredstev redne dejavnosti tožene stranke, je izkazal potrebno skrbnost, ko je na takšno dejansko nedovoljeno razpolaganje s temi sredstvi takoj opozoril takratnega direktorja in na tak način dosegel, da so bila ta sredstva (dejansko celotno takrat izplačano posojilo) še isti dan vrnjena na redni račun tožene stranke in potem prenakazana na ustrezni posebni transakcijski račun.
Pri odločanju o višini denarnega povračila na podlagi navedenih izhodišč sodišče utemeljeno upošteva vsa relevantna dejstva, ki jih ugotovi v postopku odločanja o nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Tako revizija sodišču neutemeljeno očita, da je ob tožnikovem podrednem zahtevku o višini denarnega povračila odločilo preko trditvene in dejanske podlage.
ZŠtip člen 9, 9-4, 48, 49, 49/3, 50. ZUPJS člen 42.
državna štipendija - prenehanje štipendijskega razmerja - pravica do štipendije - izguba statusa študenta - oprava manjkajočih izpitov
Določba 49. člena ZŠtip o prenehanju štipendijskega razmerja je specialna glede na določbo 9. člena o pridobitvi pravice do štipendije, saj ureja pravne položaje potem, ko je bilo štipendijsko razmerje že vzpostavljeno.
ZJSRS člen 22. ZDSS-1 člen 7. ZPP člen 374, 374/1.
pravice delavcev v primeru insolventnosti delodajalca - jamstveni sklad - zavrženje revizije
Iz same narave prejemka, ki se uveljavlja s tožbo - gre torej za pravice iz delovnega razmerja, ki jih namesto insolventnega delodajalca zagotavlja sklad - izhaja, da gre za spor iz pristojnosti delovnih sodišč. V delovnem sporu je revizija dovoljena, če je dovoljena po zakonu samem ali če jo dopusti sodišče.
nadurno delo - plačilo za nadurno delo - dogovor v pogodbi o zaposlitvi - pogodbena odpoved nadomestilu za nadurno delo
Določbe pogodbe o zaposlitvi, da bo tožnik delo preko delovnega časa opravljal brez posebnega nadomestila, ni mogoče upoštevati. Delovni čas tožnika je bil s pogodbo določen, ni bilo ugotovljeno, da bi bil kasneje dejansko drugače razporejen in tožena stranka tudi ne ugovarja temu, da je tožnik opravil delo v delovnem času, ki izhaja iz evidence delovnega časa.
kolektivni delovni spor - volitve v svet delavcev - svet delavcev - udeleženci v postopku - pasivna legitimacija
Po določbi 6. člena ZDSS-1 so kot kolektivni delovni spori opredeljeni tudi spori o sodelovanju delavcev pri upravljanju in v 52. členu kot taki navedeni tudi spori o neveljavnosti volitev članov sveta delavcev in o zahtevi za razveljavitev volitev članov sveta delavcev. Po določbah 45. člena ZDSS-1 je udeleženec v kolektivnem delovnem sporu oseba, organ ali združenje, ki je vložil predlog (predlagatelj postopka) ter oseba, organ ali združenje, proti kateremu je predlog vložen (nasprotni udeleženec), udeleženci pa so tudi osebe, organi ali združenja, ki so nosilci pravic in obveznosti v razmerju, o katerem se odloča. Predlog je bil vložen tudi zoper svet delavcev, ki je po zakonu nosilec obveznosti za objavo sklepa o razpisu volitev. Zato ima v obravnavanem sporu tudi svet delavcev položaj udeleženca.