Zasebni tožilec ni dolžan vedeti ob naznanitvi kaznivega dejanja, ali gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na zasebno tožbo ali po uradni dolžnosti oziroma ali je potrebno podati predlog za kazenski pregon. Po določbi tretjega odstavka 53. člena ZKP se v primeru, ko oškodovanec poda kazensko ovadbo ali predlog za pregon, med postopkom pa se ugotovi, da gre za kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja na zasebno tožbo, štejeta ovadba ali predlog za pregon za pravočasno zasebno tožbo, če sta podana v roku, ki je predpisan za zasebno tožbo.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. 10. 1992 o uvedbi Carinskega zakonika skupnosti člen 12, 12/3, 12/6, 220, 220/2-b, 239, 239/1-2. Uredba Komisije (ESG) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 6, 10, 10/3. ZUP člen 189. ZUS-1 člen 42, 42/1. ZPP člen 11.
dovoljena revizija - naknadna odmera uvoznih dajatev - pogoji za uporabo zavezujoče tarifne informacije - uvrstitev blaga v tarifno oznako - strokovno mnenje carinskega laboratorija - drugo mnenje - izvedenec v carinskem postopku - napaka carinskega organa - združitev postopkov
Imetnik zavezujoče informacije lahko to informacijo uporablja za neko blago samo, če carinskemu organu zadovoljivo dokaže, da zadevno blago v vseh pogledih ustreza blagu, opisanemu v predloženi informaciji, česar pa revident ni dokazal.
V carinskih postopkih glede na 189. člen ZUP velja, da v postopkih, kjer carinski laboratorij, oziroma laboratorij imenovan s strani Generalnega carinskega urada oziroma OLAF-a, kot v obravnavanih zadevah, izda strokovno mnenje, ni treba postaviti neodvisnega izvedenca, da bi opravil isto strokovno delo kot carinski laboratorij, razen v primeru, če bi carinski zavezanec z dokazi, ki bi jih predložil (na primer primerljiv izvid ali mnenje drugega laboratorija) pri uradni osebi vzbudil utemeljen dvom v pravilnost strokovnega mnenja, oziroma v drugih utemeljenih primerih.
Načeloma lahko samo določene napake, ki se lahko očitajo „aktivnemu ravnanju pristojnih organov“, pripeljejo do tega, da ne pride do naknadne izterjave carine. Po veljavnih predpisih carinski organ, ki je izdal ZTI, ni dolžan že v postopku izdaje ZTI zahtevati vzorca za analizo blaga. ZTI se namreč lahko izda že na podlagi podatkov, ki jih je posredoval revident, če ti podatki za izdajo informacije zadostujejo.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje
Pri vprašanjih, ki jih izpostavlja predlagateljica, ne gre za pomembna pravna vprašanja, o katerih bi moralo zaradi zagotovitve pravne varnosti odločati Vrhovno sodišče. Tudi neenotnost sodne prakse višjega sodišča ni izkazana.
Vprašanje, katero razlagalno pravilo bo sodišče uporabilo pri razlagi sporne pogodbe, je pravno vprašanje. Po določbi prvega odstavka 82. člena OZ se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo. Iskanje skupnega namena pogodbenikov prihaja v poštev le pri razlagi spornih pogodbenih določil
. Da bi stranka dosegla ugotavljanje dejanskega stanja v tej smeri, mora zato najprej ustrezno izkazati "spornost" pogodbenega določila, to pa lahko doseže le z ustreznimi trditvami, s katerimi zaseje dvom v jasnost pogodbenih določil.
Vrednost spora ne doseže 40.000 EUR, spor pa je sicer individualni delovni spor (ker gre prvenstveno za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja) in ne socialni spor o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, zaradi česar revizija ni dovoljena niti na tej podlagi. Zavrnjen je bil tudi tožnikov predlog za dopustitev revizije.
Ker Vrhovno sodišče ne ugotavlja obstoja pogojev za dopustitev revizije iz 367a. člena ZPP, je predlog v skladu z drugim odstavkom 367c. člena ZPP zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VS3006497
ZPP člen 285, 339, 339/1. ZPIZ-1 člen 60, 61.
pravice iz invalidskega zavarovanja - ugotovitev delazmožnosti - opredelitev pojma svoj poklic - materialno procesno vodstvo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnikov dokazni predlog v delu, kjer predlaga zaslišanje izvedenca varstva, varnosti in zdravja pri delu je bil dovolj substanciran. Navedel je, kaj sta invalidski komisiji napačno ugotovili in zakaj. Sodišče je ugotovilo, da tožnik ni zmožen za delo na delovnem mestu voznika-skladiščnika, za drugo delo v svojem poklicu (sodišče ne pove v katerem) pa naj bi bil tožnik še sposoben. Razlikovati je treba namreč med delom, delovnim mestom in poklicem. Iz sodb nižjih sodišč ne izhaja, kaj je sodišče štelo za tožnikov poklic. Podatki iz zdravstvene dokumentacije pa so v konkretnem primeru taki, da sodišče ne razpolaga z ustreznim znanjem za presojo tožnikove delazmožnosti, oziroma za kakšna dela bi bil tožnik glede na določbi 60. in 61. člena ZPIZ-1 še sposoben
Tožnik je v tožbi izrecno navedel, da bi moral biti razvrščen v I. kategorijo invalidnosti, najmanj pa v III. kategorijo s pravico do dela v skrajšanem delovnem času ali v II. kategorijo invalidnosti, čeprav je v predlogu, kako naj sodišče razsodi navedel zgolj priznanje I. kategorije invalidnosti. Glede na vsebino celotne tožbe bi moralo biti sodišče vsaj v dvomu, ali tožnik zahteva samo ugotovitev prve kategorije invalidnosti, ali pa tudi II. ali III. kategorije. To vprašanje bi sodišče moralo razčistiti v okviru materialnoprocesnega vodstva, česar pa ni storilo, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi
Eventualne kasnejše zaposlitve ne vplivajo na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj se ta presoja glede na stanje ob odpovedi. Kasnejše možnosti za ponudbo druge zaposlitve ne morejo povzročiti nezakonitosti odpovedi, ki je bila podana v času, ko teh možnosti še ni bilo. Nenazadnje se več objav prostih delovnih mest, na katere se sklicuje tožnik, nanaša na čas po uveljavitvi novega ZDR-1, ki ne vsebuje več obveznosti delodajalca, da v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveri, ali je delavca možno zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih.
dovoljenost revizije - narava spora - pravice delavcev v primeru insolventnosti delodajalca - Jamstveni, preživninski in invalidski sklad - zavrženje revizije
Nižji sodišči sta pravilno presodili, da gre za individualni delovni spor . Gre za terjatve, ki so po vsebini povsem vezane na delovno razmerje in jih zgolj zaradi insolventnosti delodajalca plačuje Jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije.
Revizijsko sodišče tudi zavrača navedbe tožnika, da gre za socialni spor.
rok za vložitev tožbe v socialnih sporih - procesni rok - narava roka - sodne počitnice
ZDSS-1 kot procesni zakon v 72. členu določa rok za vložitev tožbe v socialnih sporih in gre torej tudi po formalnem kriteriju za procesni rok. ZPIZ-2 v 171. členu določa enako za sodno varstvo pravic po ZPIZ-2: zavarovanec lahko uveljavlja sodno varstvo v roku tridesetih dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji. ZPIZ-2 tako določa le pravico do sodnega varstva, ki se uveljavlja v socialnem sporu po določbah ZDSS-1 z vložitvijo tožbe. ZPIZ-2 je sicer materialni predpis, ki pa ima postopkovne določbe, med katere spada tudi določba 171. člena.
V socialnih sporih, rok za vložitev tožbe ni določen kot materialni rok, zato je potrebno uporabiti tudi določbo 83. člena ZS. Primerjava z roki za vložitev pravnih sredstev pokaže, da drugačno tolmačenje ni utemeljeno in da bi povzročilo neenako obravnavo podobnih procesnih situacij. Nižji sodišči sta zato zmotno izključili uporabo 83. člena ZS. Ta določa, da v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja, razen v nujnih primerih, ki so taksativno našteti v drugem odstavku.
ZPP člen 371, 371/2. Kolektivna pogodba za novinarje iz leta 2009 člen 28. Kolektivna pogodba za novinarje iz leta 2011 člen 25.
deljen delovni čas - narava dela - odredba delodajalca
Ker je organizacija dela pri toženi stranki terjala tožničino dnevno prisotnost na delu ob 10. uri, ob 16.30 uri in ob 22.00 ali 23.00 uri, teh obveznosti pa tožnica brez več kot enourne dnevne prekinitve dela v okviru 40-urnega delovnega tedna ni mogla izvršiti, je do dodatka za deljen delovni čas upravičena, četudi tožena stranka dela v deljenem delovnem času ni izrecno odredila.
V primeru, kot je navedeni, ko je stranka vložila najprej revizijo, pozneje pa predlog za obnovo postopka iz razloga po 10. točki 394. člena ZPP, in se zadeva v zvezi z revizijo že nahaja na revizijskem sodišču, to sodišče na podlagi prvega odstavka 404. člena ZPP in v skladu s četrtim odstavkom 402. člena ZPP odloči, kateri postopek bo nadaljevalo, katerega pa prekinilo; pri tem upošteva vse okoliščine, zlasti pa razloge, zaradi katerih sta bili vloženi obe pravni sredstvi, in dokaze, ki sta jih predložili stranki.
Ob upoštevanju vseh okoliščin, zlasti pa razlogov, zaradi katerih sta bili vloženi obe pravni sredstvi ter dokazov, ki sta jih predložili stranki, je revizijsko sodišče odločilo, da prekine postopek z revizijo. Odločitev o predlogu za obnovo postopka namreč vpliva na vse tiste dele izreka pravnomočne odločitve sodišča druge stopnje, ki so lahko predmet izvršbe.
zahteva za izločitev sodnika - očitek dajanja lažnih izjav
Sodnika sta v svojih izjavah izrecno navedla, da jima ni znano, da naj bi tožnik zoper njiju sprožil kazenska postopka, na katera se sklicuje v zahtevi za izločitev, čemur tožnik tudi v pritožbi ne nasprotuje, saj ne navaja, da naj bi bila sodnika s kazenskim postopkom v navedenih zadevah seznanjena, to pa pomeni, da v zvezi z uveljavljenim splošnim razlogom za izločitev, ki se nanaša na ti dve kazenski zadevi, pritožnik ne navaja ničesar, kar naj bi nasprotovalo izjavam sodnikov.
Iz izjav obeh sodnikov ne izhaja, da se ta nanaša na kazensko ovadbo, ki jo je tožilstvo zavrglo, temveč le na vsebino zahteve za izločitev v zvezi s kazenskima postopkoma v zadevah I K 26980/2014 in I K 45358/2012. Sodnika nista izjavila, da jima ni znano, da je tožnik zoper njiju vložil kazensko ovadbo, ki je bila zavržena že v postopku pred okrožnim državnim tožilstvom.
Tudi sicer je treba upoštevati, da se z vložitvijo kazenske ovadbe pri Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani ne začne kazenski postopek, saj se ta v skladu s prvim odstavkom 19. člena Zakona o kazenskem postopku uvede na zahtevo upravičenega tožilca, to pa zaradi kaznivih dejanj nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1 in protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja po drugem in prvem odstavku 288. člena KZ-1 (kot jih je sodnikom očital tožnik) ni zasebni tožilec. Tega se je očitno zavedal tudi tožnik, saj je zoper oba sodnika vložil kazensko ovadbo, ki pa jo je državni tožilec, ki je za to pristojen, zavrgel. Tudi zato ni mogoče trditi, da sta sodnika podala lažno izjavo.
Revizijsko sodišče soglaša s presojo, da se tožnica v zvezi s svojim ravnanjem ne more sklicevati na splošno prakso, oziroma, da so tudi druge stevardese tovrstne cigarete podobno prodajale delavcem letališča in letalskemu osebju. Ni dvoma, da je tožnica vedela, da tako poslovanje ni zakonito, pa se je zanj vseeno zavestno odločila. Kolikor je računala, da jo pri tem vodstvo tožene stranke ali pristojni organi nadzora ne bodo odkrili, jo to ne opravičuje.
Delodajalec utemeljeno dokončno oblikuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi šele po zagovoru delavca. Vsebina seznanitve z očitani kršitvami ob vabilu delavca na zagovor pa je namenjena temu, da je delavec vnaprej obveščen, kaj bo predmet zagovora.
sprememba delodajalca - prenos dela podjetja - odpoved pogodbe o zaposlitvi - kavza pogodbe
Pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, ki je po svoji naravi statusna ali poslovna odločitev pristojnih organov v pravnem prenosu udeleženih družb, delavec v individualnem delovnem sporu ne more izpodbijati. Prenos podjetja ali dela podjetja tudi ni predmet urejanja s pogodbo o zaposlitvi. V individualnem delovnem sporu se lahko postavi le vprašanje, ali je res šlo za prenos podjetja ali dela podjetja v smislu določb 73. člena ZDR, na podlagi katerega delovna razmerja delavcev na podlagi iste pogodbe o zaposlitvi že po zakonu samem preidejo na delodajalca prevzemnika.
V primeru spremembe delodajalca ne gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi pri prenosniku in sklenitev pogodbe pri prevzemniku (čeprav so dejanski učinki podobni). Pogodba o zaposlitvi ostaja v veljavi taka, kakršna je, spremeni se le delodajalec in to že po zakonu samem. Zato sklepanje aneksa k pogodbi zgolj o tem ni potrebno, delavec pa ima možnost odkloniti prehod in dejansko opravljanje dela pri prevzemniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS3006793
ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - bistvene kršitve določb pravdnega postopka - poškodba pri delu - odškodnina - sodna poravnava
Revizija se dopusti glede vprašanja bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z odločitvijo sodišča druge stopnje.
ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2-14, 367a, 367a/1. ZDR člen 6a, 6a/4.
dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trpinčenje na delovnem mestu - povrnitev škode
Revizija se dopusti glede vprašanja obstoja bistvenih kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter glede vprašanja pravilne materialno pravne presoje trpinčenja v konkretni zadevi.
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili materialno pravo, ko sta določbo prvega odstavka 405. člena ZPIZ-1 tolmačili tako, da je celotno dodano dobo posameznega zavarovanca, ki pravico do starostne pokojnine uveljavlja v letu 2012, potrebno upoštevati tako, da se preračuna ob upoštevanju načela, da se 12 mesecev dodane dobe šteje za 11 mesecev. Te določbe ni možno tolmačiti na način, za katerega se zavzema tožnik, torej, da se ta preračun upošteva samo za celo leto dodane dobe, ne pa tudi za tisti del dodane dobe, ki presega 12 mesecev.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - odpravnina - kolektivna pogodba
Revizija se dopusti glede vprašanja ali delavcem, ki jim je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz razloga nesposobnosti, pripada odpravnina po kolektivni pogodbi, kjer je odpravnina ugodneje urejena le za trajno presežne delavce in delavce ob upokojitvi.