določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - ponoven predlog - izločitev sodnika - zavrnitev predloga za izločitev sodnika
V sedaj že šestem predlogu za delegacijo pristojnosti Vrhovno sodišče znova nanizanih istih okoliščin ni presojalo, saj o istih okoliščinah tožnica ne more doseči ponovnega vsebinskega odločanja. Nova je le okoliščina, da je predsednica sodišča zavrnila tožničin predlog za izločitev razpravljajoče sodnice. Ta odločitev pa zgolj zato, ker ni v skladu z interesi in pričakovanji tožnice in ker v njej drugače presoja delo in postopanje razpravljajoče sodnice kot tožnica, ne more vzbujati dvoma v nepristranskost sojenja pred pristojnim sodiščem.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. 10. 1992 o uvedbi Carinskega zakonika skupnosti člen 12, 12/3, 12/6, 220, 220/2-b, 239, 239/1-2. Uredba Komisije (ESG) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 6, 10, 10/3. ZUP člen 189. ZUS-1 člen 42, 42/1. ZPP člen 11.
dovoljena revizija - naknadna odmera uvoznih dajatev - pogoji za uporabo zavezujoče tarifne informacije - uvrstitev blaga v tarifno oznako - strokovno mnenje carinskega laboratorija - drugo mnenje - izvedenec v carinskem postopku - napaka carinskega organa - združitev postopkov
Imetnik zavezujoče informacije lahko to informacijo uporablja za neko blago samo, če carinskemu organu zadovoljivo dokaže, da zadevno blago v vseh pogledih ustreza blagu, opisanemu v predloženi informaciji, česar pa revident ni dokazal.
V carinskih postopkih glede na 189. člen ZUP velja, da v postopkih, kjer carinski laboratorij, oziroma laboratorij imenovan s strani Generalnega carinskega urada oziroma OLAF-a, kot v obravnavanih zadevah, izda strokovno mnenje, ni treba postaviti neodvisnega izvedenca, da bi opravil isto strokovno delo kot carinski laboratorij, razen v primeru, če bi carinski zavezanec z dokazi, ki bi jih predložil (na primer primerljiv izvid ali mnenje drugega laboratorija) pri uradni osebi vzbudil utemeljen dvom v pravilnost strokovnega mnenja, oziroma v drugih utemeljenih primerih.
Načeloma lahko samo določene napake, ki se lahko očitajo „aktivnemu ravnanju pristojnih organov“, pripeljejo do tega, da ne pride do naknadne izterjave carine. Po veljavnih predpisih carinski organ, ki je izdal ZTI, ni dolžan že v postopku izdaje ZTI zahtevati vzorca za analizo blaga. ZTI se namreč lahko izda že na podlagi podatkov, ki jih je posredoval revident, če ti podatki za izdajo informacije zadostujejo.
ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2-14, 367a, 367a/1. ZDR člen 6a, 6a/4.
dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trpinčenje na delovnem mestu - povrnitev škode
Revizija se dopusti glede vprašanja obstoja bistvenih kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter glede vprašanja pravilne materialno pravne presoje trpinčenja v konkretni zadevi.
sprememba delodajalca - prenos dela podjetja - odpoved pogodbe o zaposlitvi - kavza pogodbe
Pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, ki je po svoji naravi statusna ali poslovna odločitev pristojnih organov v pravnem prenosu udeleženih družb, delavec v individualnem delovnem sporu ne more izpodbijati. Prenos podjetja ali dela podjetja tudi ni predmet urejanja s pogodbo o zaposlitvi. V individualnem delovnem sporu se lahko postavi le vprašanje, ali je res šlo za prenos podjetja ali dela podjetja v smislu določb 73. člena ZDR, na podlagi katerega delovna razmerja delavcev na podlagi iste pogodbe o zaposlitvi že po zakonu samem preidejo na delodajalca prevzemnika.
V primeru spremembe delodajalca ne gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi pri prenosniku in sklenitev pogodbe pri prevzemniku (čeprav so dejanski učinki podobni). Pogodba o zaposlitvi ostaja v veljavi taka, kakršna je, spremeni se le delodajalec in to že po zakonu samem. Zato sklepanje aneksa k pogodbi zgolj o tem ni potrebno, delavec pa ima možnost odkloniti prehod in dejansko opravljanje dela pri prevzemniku.
delegacija pristojnosti - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - predsednica sodišča kot mediatorka v sporu - neformalni pogovori sodnikov - zavrnitev predloga
Tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP ne more predstavljati dejstvo, da je bila v postopku izvedena mediacija, ki jo je kot mediatorka vodila predsednica sicer majhnega specializiranega sodišča. Tožnica v predlogu govori o tem, da naj bi bilo splošno prepričanje, da se sodniki lahko pogovarjajo tudi neformalno, na drugi strani pa govori o zaupnosti mediacijskega postopka in o tem, da ne dvomi v profesionalnost predsednice sodišča in mediatorke. Gre za nasprotujoče si navedbe. Če tožnica ne zanika profesionalnosti A. A. kot predsednice sodišča in mediatorke, to pomeni in (vsaj posredno) vključuje tudi priznavanje njene profesionalnosti v zvezi z dolžnostjo spoštovanja zaupnosti podatkov oziroma dopustnosti dokazov v drugih postopkih, itd., kot to izhaja iz določb 10. in 11. člena ZMCGZ. Zgolj splošna navedbe o prepričanju ljudi, da se sodniki lahko neformalno pogovarjajo (ki nasploh lahko velja za velika in manjša sodišča), ne zadošča za dvom o tem, da obstajajo tehtni razlogi za delegacijo pristojnosti sodišča.
dovoljenost revizije - narava spora - pravice delavcev v primeru insolventnosti delodajalca - Jamstveni, preživninski in invalidski sklad - zavrženje revizije
Nižji sodišči sta pravilno presodili, da gre za individualni delovni spor . Gre za terjatve, ki so po vsebini povsem vezane na delovno razmerje in jih zgolj zaradi insolventnosti delodajalca plačuje Jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije.
Revizijsko sodišče tudi zavrača navedbe tožnika, da gre za socialni spor.
Zmotno je revizijsko stališče, da je ob pravilni uporabi materialnega prava, glede na prevaljeno dokazno breme, potrebno šteti, da tožena stranka ni dokazala da je izpolnila svojo obveznost preveriti, ali je tožnico mogoče dokvalificirati oziroma prekvalificirati. Glede na določbo tretjega odstavka 88. člena ZDR je obveznost delodajalca preveriti možnost dokvalifikacije, omejena na delo, ki ga delavec že opravlja. Tožnica ni bila premalo kvalificirana za delo prodajalke in ji pogodba o zaposlitvi tudi ni bila odpovedana iz tega razloga. Glede preverjanja možnosti prekvalifikacije za drugo delo pa je revizijski očitek neutemeljen, saj tožnica vse do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo sploh ni postavila nobenih trditev v smeri, da bi jo tožena stranka lahko prekvalificirala za neko konkretno delovno mesto. Ob takšni trditveni podlagi tožnice je tudi ob upoštevanju obrnjenega dokaznega bremena, zadoščalo, da je tožena stranka navedla, katere razpise je objavila od časa nastanka odpovednega razloga do odpovedi, in da je pojasnila, zakaj pri teh razpisih ni šlo za ustrezno zaposlitev.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - odpravnina - kolektivna pogodba
Revizija se dopusti glede vprašanja ali delavcem, ki jim je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz razloga nesposobnosti, pripada odpravnina po kolektivni pogodbi, kjer je odpravnina ugodneje urejena le za trajno presežne delavce in delavce ob upokojitvi.
V primeru, kot je navedeni, ko je stranka vložila najprej revizijo, pozneje pa predlog za obnovo postopka iz razloga po 10. točki 394. člena ZPP, in se zadeva v zvezi z revizijo že nahaja na revizijskem sodišču, to sodišče na podlagi prvega odstavka 404. člena ZPP in v skladu s četrtim odstavkom 402. člena ZPP odloči, kateri postopek bo nadaljevalo, katerega pa prekinilo; pri tem upošteva vse okoliščine, zlasti pa razloge, zaradi katerih sta bili vloženi obe pravni sredstvi, in dokaze, ki sta jih predložili stranki.
Ob upoštevanju vseh okoliščin, zlasti pa razlogov, zaradi katerih sta bili vloženi obe pravni sredstvi ter dokazov, ki sta jih predložili stranki, je revizijsko sodišče odločilo, da prekine postopek z revizijo. Odločitev o predlogu za obnovo postopka namreč vpliva na vse tiste dele izreka pravnomočne odločitve sodišča druge stopnje, ki so lahko predmet izvršbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VS3006497
ZPP člen 285, 339, 339/1. ZPIZ-1 člen 60, 61.
pravice iz invalidskega zavarovanja - ugotovitev delazmožnosti - opredelitev pojma svoj poklic - materialno procesno vodstvo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnikov dokazni predlog v delu, kjer predlaga zaslišanje izvedenca varstva, varnosti in zdravja pri delu je bil dovolj substanciran. Navedel je, kaj sta invalidski komisiji napačno ugotovili in zakaj. Sodišče je ugotovilo, da tožnik ni zmožen za delo na delovnem mestu voznika-skladiščnika, za drugo delo v svojem poklicu (sodišče ne pove v katerem) pa naj bi bil tožnik še sposoben. Razlikovati je treba namreč med delom, delovnim mestom in poklicem. Iz sodb nižjih sodišč ne izhaja, kaj je sodišče štelo za tožnikov poklic. Podatki iz zdravstvene dokumentacije pa so v konkretnem primeru taki, da sodišče ne razpolaga z ustreznim znanjem za presojo tožnikove delazmožnosti, oziroma za kakšna dela bi bil tožnik glede na določbi 60. in 61. člena ZPIZ-1 še sposoben
Tožnik je v tožbi izrecno navedel, da bi moral biti razvrščen v I. kategorijo invalidnosti, najmanj pa v III. kategorijo s pravico do dela v skrajšanem delovnem času ali v II. kategorijo invalidnosti, čeprav je v predlogu, kako naj sodišče razsodi navedel zgolj priznanje I. kategorije invalidnosti. Glede na vsebino celotne tožbe bi moralo biti sodišče vsaj v dvomu, ali tožnik zahteva samo ugotovitev prve kategorije invalidnosti, ali pa tudi II. ali III. kategorije. To vprašanje bi sodišče moralo razčistiti v okviru materialnoprocesnega vodstva, česar pa ni storilo, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili materialno pravo, ko sta določbo prvega odstavka 405. člena ZPIZ-1 tolmačili tako, da je celotno dodano dobo posameznega zavarovanca, ki pravico do starostne pokojnine uveljavlja v letu 2012, potrebno upoštevati tako, da se preračuna ob upoštevanju načela, da se 12 mesecev dodane dobe šteje za 11 mesecev. Te določbe ni možno tolmačiti na način, za katerega se zavzema tožnik, torej, da se ta preračun upošteva samo za celo leto dodane dobe, ne pa tudi za tisti del dodane dobe, ki presega 12 mesecev.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje
Predlagatelj kršitev določb pravdnega postopka ni natančno opredelil, pravna vprašanja, ki jih izpostavlja, pa niso taka, da o njih Vrhovno sodišče še ne bi zavzelo stališča.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za vložitev tožbe - zamuda roka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Tožnica v zvezi z uporabo podjetniške pogodbe v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala nobenih navedb niti je ni predlagala kot dokaz, ampak je to storila šele v pritožbi, s čimer je ravnala v nasprotju z 286. členom ZPP, za kar pa ni imela opravičenega razloga.
Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da je bila vročitev (v skladu z 88. členom ZDR-1) opravljena po preteku 8 dni od prvega poskusa vročitve tožnici, zato je sodišče pravilno ugotovilo, da je tožnica zamudila 30-dnevni rok za vložitev tožbe iz 200. člena ZDR-1, zaradi česar je tožbo kot prepozno zavrglo.
Vrednost spora ne doseže 40.000 EUR, spor pa je sicer individualni delovni spor (ker gre prvenstveno za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja) in ne socialni spor o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, zaradi česar revizija ni dovoljena niti na tej podlagi. Zavrnjen je bil tudi tožnikov predlog za dopustitev revizije.
rok za vložitev tožbe v socialnih sporih - procesni rok - narava roka - sodne počitnice
ZDSS-1 kot procesni zakon v 72. členu določa rok za vložitev tožbe v socialnih sporih in gre torej tudi po formalnem kriteriju za procesni rok. ZPIZ-2 v 171. členu določa enako za sodno varstvo pravic po ZPIZ-2: zavarovanec lahko uveljavlja sodno varstvo v roku tridesetih dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji. ZPIZ-2 tako določa le pravico do sodnega varstva, ki se uveljavlja v socialnem sporu po določbah ZDSS-1 z vložitvijo tožbe. ZPIZ-2 je sicer materialni predpis, ki pa ima postopkovne določbe, med katere spada tudi določba 171. člena.
V socialnih sporih, rok za vložitev tožbe ni določen kot materialni rok, zato je potrebno uporabiti tudi določbo 83. člena ZS. Primerjava z roki za vložitev pravnih sredstev pokaže, da drugačno tolmačenje ni utemeljeno in da bi povzročilo neenako obravnavo podobnih procesnih situacij. Nižji sodišči sta zato zmotno izključili uporabo 83. člena ZS. Ta določa, da v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja, razen v nujnih primerih, ki so taksativno našteti v drugem odstavku.
Tožencu je bila sodba sodišča druge stopnje vročena dne 14. 4. 2015, predlog pa je vložil dne 8. 6. 2015, torej po 30. dneh od vročitve. To pomeni, da je predlog prepozen.
Poleg tega je predlog za dopustitev revizije vložil toženec sam, ni pa navedel in izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit.
Ker Vrhovno sodišče ne ugotavlja obstoja pogojev za dopustitev revizije iz 367a. člena ZPP, je predlog v skladu z drugim odstavkom 367c. člena ZPP zavrnilo.
SOCIALNO VARSTVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006500
ZDSS-1 člen 7.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - štipendija za nadarjene
Določba točke 3c. prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 je abstraktno pravno pravilo in se zato nanaša na vse štipendije za nadarjene, tako tiste, glede katerih so bili v času uveljavitve ZDSS-1 že sprejeti ustrezni predpisi, kot tudi tiste, za katere so bili predpisi, ki so omogočili njihovo podeljevanje, sprejeti kasneje. Tak kasnejši predpis pa je tudi Odlok o štipendiranju, ki ga je sprejela Mestna občina Ljubljana.
V določbi točke 3c. prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 ni nobene podlage za domnevo, da je socialno sodišče pristojno za odločanje v sporih o štipendijah za nadarjene le v primeru, če gre za Zoisovo štipendijo, ki jo zagotavlja Republika Slovenija.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje
Pri vprašanjih, ki jih izpostavlja predlagateljica, ne gre za pomembna pravna vprašanja, o katerih bi moralo zaradi zagotovitve pravne varnosti odločati Vrhovno sodišče. Tudi neenotnost sodne prakse višjega sodišča ni izkazana.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi
Eventualne kasnejše zaposlitve ne vplivajo na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj se ta presoja glede na stanje ob odpovedi. Kasnejše možnosti za ponudbo druge zaposlitve ne morejo povzročiti nezakonitosti odpovedi, ki je bila podana v času, ko teh možnosti še ni bilo. Nenazadnje se več objav prostih delovnih mest, na katere se sklicuje tožnik, nanaša na čas po uveljavitvi novega ZDR-1, ki ne vsebuje več obveznosti delodajalca, da v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveri, ali je delavca možno zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih.