ZZK-1 člen 3, 3/1-3, 13a, 13a/1, 15a, 40a. SPZ člen 105, 105/1, 105/3, 105/4, 105/5. SZ-1 člen 23, 23/1, 23/2, 23/3, 23/4, 23/5.
zahteva za varstvo zakonitosti - posadna listina - splošni skupni del stavbe v etažni lastnini - enostanovanjska stavba - garaže, ki niso v etažni lasti - vpis spremembe pravnega položaja zemljiške parcele
Splošni skupni del stavbe v etažni lastnini je glede na navedene določbe ZZK-1, SPZ in SZ-1 pojem, ki je neločljivo povezan z etažno lastnino, torej kot tak ni namenjen za enostanovanjske stavbe in garaže, ki niso v etažni lastnini. To pomeni, da sporna nepremičnina ne more biti splošni skupni del stavb, ki niso v etažni lastnini (v konkretnem primeru enostanovanjske stavbe, garažni objekt in garaže). Zato je stališče pritožbenega sodišča, da predlog za vknjižbo, kot ga je postavila predlagateljica, glede na zemljiškoknjižna in stvarnopravna pravila ni mogoč, pravilno.
pripor - odreditev pripora - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obdolženec do sedaj sicer še ni bil obsojen za kaznivo dejanje, vendar predkaznovanost ni nujen pogoj za odreditev pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti.
Obravnavana zadeva ne spada v sodno pristojnost, saj gre za upravno zadevo. Pravilna materialnopravna podlaga obravnavane zadeve niso določbe OZ o neupravičeni pridobitvi, ampak določbe ZDavP-2 o vračilu davka (od 97. do 100. člena). O naravi takšne zadeve je Vrhovno sodišče že večkrat povedala, da gre za upravno zadevo. Dejstvo, da je dolžnikov dolžnik terjatev za vračilo davka s cesijo odstopil tožniku, ne spremeni narave upravnopravne zadeve.
Pravilno pravno podlago v obravnavanem primeru ne predstavlja 155. člen ZDavP-2, saj ne gre za situacijo, ko bi bil postopek davčne izvršbe ustavljen, ker je bil pravnomočno odpravljen, spremenjen ali razveljavljen izvršilni naslov ali razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti. Nižji sodišči sta namreč ugotovili, da sklep o rubežu terjatve s 8. 3. 2010 in sklep o davčni izvršbi na denarna sredstva s 7. 4. 2010 nikoli nista bila odpravljena. Za vmesno obdobje je bila odpravljena zgolj odločba z 19. 3. 2010, s katero je davčni organ dolžnikovemu dolžniku – družbi G. d. d., naložil plačilo spornega zneska, ker le-ta ni prostovoljno izpolnil predhodnega sklepa o rubežu terjatve. V obravnavanem primeru je tako potrebno uporabiti 97. člen ZDavP-2, v skladu s tretjim odstavkom te določbe pa davčni organ v obdobju od odprave in do izdaje nove odločbe ni dolžan vrniti že plačanega oziroma izterjanega davka. Davek mora vrniti šele, ko izda novo odločbo, s katero ugotovi, da je davčna obveznost manjša ali je ni, davek pa je bil na podlagi predhodne odločbe, ki je bila odpravljena, že plačan. V obravnavnem primeru pa je bilo z novo odločbo ... s 15. 2. 2011, ki je postala tudi dokončna in pravnomočna, ponovno odločeno, da je dolžnikov dolžnik dolžan plačati enak znesek kot v odpravljeni odločbi.
res iudicata - ugovor pravnomočno razsojene stvari - tožbeni zahtevek - identiteta tožbenega zahtevka - objektivna identiteta tožbenega zahtevka - procesna ekvivalenčna teorija
Ni podana objektivna identiteta tožbenih zahtevkov iz predhodno pravnomočno končane pravde in obravnavane zadeve. Pri obeh zahtevkih je namreč različen že sam tožbeni predlog. Sodišče je v predhodni zadevi o ugovoru ničnosti odločilo zgolj kot o predhodnem vprašanju (vmesni ugotovitveni zahtevek ni bil postavljen), zato ima pravni učinek samo v tej pravdi (drugi odstavek 13. člena ZPP). O vprašanju ničnosti kupoprodajne pogodbe še ni bilo pravnomočno odločeno.
Zasebni tožilec ni dolžan vedeti ob naznanitvi kaznivega dejanja, ali gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na zasebno tožbo ali po uradni dolžnosti oziroma ali je potrebno podati predlog za kazenski pregon. Po določbi tretjega odstavka 53. člena ZKP se v primeru, ko oškodovanec poda kazensko ovadbo ali predlog za pregon, med postopkom pa se ugotovi, da gre za kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja na zasebno tožbo, štejeta ovadba ali predlog za pregon za pravočasno zasebno tožbo, če sta podana v roku, ki je predpisan za zasebno tožbo.
pripor - podaljšanje pripora - utemeljen sum - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ko je utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, že ugotovljen s pravnomočnim sklepom o preiskavi (tudi sklepom o odreditvi pripora) sodišče njegov obstoj le preizkuša, kar pomeni, da presodi, ali se je stopnja ugotovljenega suma od pravnomočne ugotovitve spremenila.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - povrnitev škode - plačilo rente - seštevek vrednosti tožbenih zahtevkov - direktna revizija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker vrednost celotnega izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR, je revizija dovoljena po zakonu (drugi odstavek 367. člena ZPP) in je Vrhovno sodišče ne more dopustiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0017904
ZPP člen 3, 3/3, 166, 166/1, 214, 214/1, 316, 337, 337/1, 350, 350/2, 377, 384, 384/1. ZZZDR člen 12, 20, 32, 59. OZ člen 52, 58, 190, 438, 442. ZOR člen 63, 73, 210. SPZ člen 40. ZTLR člen 20, 33.
revizija zoper sklep o stroških - dovoljenost revizije - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - obstoj izvenzakonske zveze - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - pravni posel - verzija - neupravičena pridobitev - preskakovanje pravnih sredstev - pripoznava tožbenega zahtevka - priznanje dejstev - sodba na podlagi pripoznave - kogentne zakonske določbe - prepoved razpolaganja strank - zavrženje revizije
Sporno stanovanje zaradi obstoja zakonskega zadržka za veljavno zunajzakonsko zvezo (12. člen v zvezi s 20. členom in 32. členom ZZZDR) ne spada v skupno premoženje pravdnih strank.
V obravnavanem primeru sodišče ne more izdati sodbe na podlagi pripoznave (316. člen ZPP), ker gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati. Toženec namreč v konkretnih okoliščinah tožnici iz naslova skupnega premoženja ne more priznati solastninske pravice, ker gre za nasprotovanje navedenim kogentnim določbam ZZZDR. Enaka omejitev pa velja tudi za priznanje dejstev po prvem odstavku 214. člena ZPP, pri uporabi katerega mora sodišče prav tako paziti, da ne gre za razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralnimi pravili (tretji odstavek 3. člena ZPP).
Neobstoječe odločitve ni mogoče izpodbijati ne z rednimi ne z izrednimi pravnimi sredstvi. Ko je tako, gre za položaj iz 325. člena ZPP, v katerem pride v poštev izdaja dopolnilne sodbe. V primerljivi zadevi je Vrhovno sodišče že pojasnilo, da je dopolnilna sodba institut, predviden poleg ali namesto pritožbe za odpravo prav takšne (specifične) napake (kršitve določbe 310. člena ZPP) v prej izdani sodbi, to je pomotne oziroma nehotene opustitve dolžnosti sodišča odločiti o celotnem zahtevku, ki je bil predmet pravde,
pripor - odreditev pripora - utemeljen sum - begosumnost - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine – neogibnost pripora – izločitev sodnika - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Dejstvo, da je določen sodnik v obravnavani zadevi zoper obdolženca izdal sklep o opravi preiskave, ni ovira, da isti sodnik ne bi smel sodelovati kot član izvenobravnavnega senata, ki je odločal o pritožbi zoper sklep o odreditvi pripora.
mediji - fotografija - kršitev osebnostnih pravic - pravica do svobode izražanja - pravica do osebnega dostojanstva - razžalitev dobrega imena in časti - kolizija ustavnih pravic - relativno javna osebnost - kritika političnega delovanja - javna razprava - primerjava družinskih fotografij - vmesna sodba
Glede tožnice kot zgolj relativne osebe iz javnega življenja naslov in tekst nad fotografijama pri bralcu ne omejujeta asociacij na politično delovanje njenega moža, temveč mu puščata pojmovno odprt miselni tok, ki pa ga ravno fotografiji z načinom objave usmerjata v primerjavo fotografiranih družin in posameznih družinskih članov, ne pa morebiti v primerjavo političnega lobiranja tožničinega moža in Goebbelsa. S tako obliko izražanja je tožena stranka nedopustno posegla v osebnostne pravice toženke.
predlog za dopustitev revizije - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - nepopolna vloga - pravno mnenje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker tožnik v predlogu za dopustitev revizije ni opredelil vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, je predlog nepopoln in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
dopuščena revizija - mediji - objava sodbe - objava opravičila - fotografija - pravica do svobode izražanja - razžalitev dobrega imena in časti - kolizija ustavnih pravic - primerjava družinskih fotografij - satira
Sodišče druge stopnje ima prav, da je bila z objavljeno primerjavo fotografij družin presežena primerjava metod politične propagande, ki jo po oceni novinarjev uporablja tožnik in njegova stranka S. in ki jo je uporabljal tudi Goebbels in nemška nacistična stranka, na kar res opozarja tekst nad fotografijama.
Dve fotografiji družin enakega formata in enake kompozicije, postavljeni druga ob drugi, prerasteta v večplastno primerjavo tožnikove družine z družino nacističnega zločinca in v tem smislu zaživita kot samostojna celota. Slika družine Goebbels pri bralcu ne vzpodbudi le razmišljanja o brezpogojni vdanosti zakoncev nacističnim idejam, Goebbelsovem položaju ministra za propagando, ki ga je imel v Nacistični stranki in njegovim idejam o politični propagandi. Vzpodbudi tudi razmišljanje o grozljivem nasprotju med družinsko idilo, ki jo prikazuje objavljena fotografija družine Goebbels in krutimi zgodovinskimi podrobnostmi o umoru njunih šestih otrok, ki naj bi jim po predhodni omamljenosti z morfijem Martha Goebbels v usta namestila ampule cianida, vse seveda ob vedenju in strinjanju moža. Prav ta strašljiva zgodovinska dejstva iz preteklosti družine Goebbels so tista pomembna okoliščina, ki opravljeno primerjavo kljub temu, da je tožnik politik in da naj bi bil namen objave kritika njegovih metod politične propagande, postavijo v povsem drugačen kontekst.
ZOR člen 200, 203, 376, 392. OZ člen 179, 182, 352, 369.
povrnitev nepremoženjske škode - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok - objektivni zastaralni rok - bodoča škoda - predvidljivost nastanka škode
Začetek teka objektivnega zastaralnega roka se navezuje na čas nastanka škode. Ta ne sovpada nujno z nastankom škodnega dogodka. Tedaj je le vzpostavljeno odškodninsko razmerje, od njegovih učinkov pa je odvisno, ali bo oškodovancu sploh nastala pravno priznana škoda, in nadalje, ali mu gre povračilo škode in v kakšni obliki. Pravno priznana nepremoženjska škoda ni že v tem, da je oškodovanec poškodovan, pač pa šele v tem, da do določene stopnje in določen čas trpi telesne bolečine ali duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti (tudi skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti ali okrnitve svobode ali pravice osebnosti ali smrti bližnjega) ali strah. Če je škoda, ki oškodovancu nastane pozneje, predvidljiva že pred njenim nastankom, pa lahko ne glede na tek objektivnega roka prične teči subjektivni rok za zastaranje odškodninske terjatve. Ta po ustaljeni sodni praksi začne teči, ko se je oškodovančevo stanje stabiliziralo in se je končalo tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode, čeprav še niso bili izvedeni vsi posamezni ukrepi, ko torej oškodovanec ob zadostni stopnji skrbnosti razpolaga z vsemi podatki, da lahko določi višino tožbenega zahtevka. Povračilo bodoče škode, če in ko ta postane predvidljiva, oškodovanec mora zahtevati, saj bo sicer izpostavljen možnosti zastaranja njegove terjatve.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 75, 75/2, 77. ZPP člen 80, 80/1, 137, 137/1. ZFPPIPP člen 133, 245, 245/2, 251.
zastopanje pravne osebe v stečajnem postopku - vročanje pisanj stečajnemu dolžniku - vročanje preko stečajnega upravitelja - naslov stečajnega upravitelja, določen v registru
Od trenutka, ko se nad osebo začne stečajni postopek, s čimer pooblastilo za zastopanje preide na stečajnega upravitelja, je treba pisanja za stečajnega dolžnika vročati stečajnemu upravitelju.
ugotovitev dejanskega stanja - zaslišanje prič - izvedena priča - izvedenec - povrnitev škode - nepremoženjska škoda - odgovornost delodajalca - padec na poledenelih stopnicah - vzročna zveza - škoda - razmerje med več vzroki - deljena vzročnost - osebne lastnosti oškodovanca
Odločilno in sporno dejansko stanje sodišče ugotavlja z izvajanjem dokazov. Na odločilno vprašanje se veže tudi presoja primernosti tožnikovega dokaznega predloga. Predmet dokazovanja s pričami in izvedenci je različen. Pričo sodišče zaslišuje o tem, kar o stvari ve, torej o konkretnih okoliščinah oziroma dejstvih, ki jih je sama zaznala. To velja tudi za t. i. izvedene priče, ki so zaradi strokovnega znanja, ki ga imajo, le v boljšem spoznavnem položaju od drugih oseb, ki tega znanja nimajo, še vedno pa sodišču posredujejo le svoje vedenje o dejstvih in ne strokovnega znanja. Priče, kljub temu, da morda katera potrebno strokovno znanje ima, ne smejo prevzeti naloge izvedenca in sodišču podajati strokovnih znanj, ki jih potrebuje. To mu posredujejo izvedenci.
Če tožnikovo sedanje stanje ni v celoti posledica škodnega dogodka, pač pa so k njem prispevale naknadne, zunanje okoliščine, te opravičujejo uporabo deljene vzročnosti.
ZPP člen 319, 339, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c. SZ-1 člen 103, 103/1-4, 103/5.
predlog za dopustitev revizije - pravnomočnost - res iudicata - odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - ugovor pravnomočno razsojene stvari - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP, je Vrhovno sodišče toženkin predlog za dopustitev revizije zavrnilo.