dopuščena revizija - dokazovanje - načelo proste dokazne ocene - metodološki napotek proste dokazne ocene - pravila o dokaznem bremenu
Pravila, ki povedo, kdo nosi tveganje nedokazanosti (pravila o dokaznem bremenu), ne konkurirajo prosti dokazni oceni. Zato prosta dokazna ocena ne izključuje možnosti, da ostane določena trditev nedokazana.
Prvostopenjsko sodišče samo s tem, ko je, po izvedenem celotnem postopku dokazovanja, pripisalo „večji“ pomen listinskim dokazom (računom) in nekatere priče ocenilo za pristranske zaradi sorodstvenega razmerja s pravdno stranko, ni ravnalo v nasprotju z metodološkim napotkom proste dokazne ocene iz 8. člena ZPP.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - izvajanje dokazov - odločanje o dokaznem predlogu - vnaprejšnja dokazna ocena - odgovornost pravne osebe - ekskulpacijski razlog
Zgolj splošne navedbe, s katerimi sta prekrškovni organ in sodišče izvedbo predlaganih dokazov zavrnila, ne dosegajo ustavnega standarda poštenega postopka in pomenijo nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno. Dejstva, katera je storilka želela dokazovati, bi bila, če bi se izkazala za resnična, zmožna njeno odgovornost za prekršek ovreči.
Predlagatelj se pretežno ukvarja z dejanskimi vprašanji. V svojem predlogu niti ne ponudi nobenega pravnega vprašanja, glede katerega naj bi sodišče dopustilo revizijo. Tak predlog je nepopoln, saj ne vsebuje obveznih sestavin iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP.
ZMed člen 26, 26/4, 27, 27/1, 31, 31/1, 31/1-2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
mediji - pravica do popravka - popravek v ožjem smislu - zavrnitev zahteve za objavo popravka - odklonitveni razlogi - objava popravka brez sprememb in dopolnitev
Z izrazom popravek ni mišljen samo popravek v ožjem smislu, to je zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem obvestilu, ampak tudi navajanje oziroma prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu (četrti odstavek 26. člena ZMed). Če zahtevani popravek nima takšne vsebine, ga odgovorni urednik ni dolžan objaviti (odklonitveni razlog iz 2. alineje prvega odstavka 31. člena ZMed).
pridobitev statusa nepridobitnega televizijskega programa - začasna odredba - ureditvena začasna odredba - namen začasne odredbe - varovanje (ne)obstoječega stanja - težko popravljiva škoda
Namen zavarovalnih začasnih odredb je zavarovati možnost kasnejše izvršbe, namen regulacijskih začasnih odredb pa je v varstvu stanja ali pravne sfere pred grozečim nasiljem ali nenadomestljivo škodo.
Tako v teoriji kot v upravnosodni praksi ni sporno, da je mogoče izdati začasno odredbo tudi z vsebino, ki se pokriva z vsebino tožbenega zahtevka, vendar pa je treba pri tem upoštevati, da se z izdajo začasne odredbe zavaruje obstoječe stanje pred škodo, ki bi tožniku nastala zaradi izvršitve s tožbo izpodbijanega akta.
Tožnica s predlagano začasno odredbo ne varuje svojega pravnega položaja, saj uveljavljanega statusa (pred izdajo izpodbijane odločbe) nima priznanega.
dovoljenost revizije - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - očitno napačna uporaba materialnega prava - izostanek navedbe podzakonskega predpisa - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - splošna vprašanja - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Splošna vprašanja, ki terjajo le splošne in načelne odgovore, ki v pravni teoriji in sodni praksi ne vzbujajo dvomov ali dilem, za dovoljenost revizije ne zadoščajo.
Pavšalno uveljavljani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, brez navedbe številke odločb, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala, in brez primerjave dejanskega in pravnega stanja izpodbijane sodbe z odločbami, od katerih naj bi ta sodba odstopala, za dovoljenost revizije ne zadošča.
imenovanje za sodnega izvedenca - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - ni izkazano - sklicevanje na obrazloženost pogojev za dovoljenost v nadaljevanju revizije - zelo hude posledice - izgubljen zaslužek
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zahtevani način, tj. jasno, natančno in konkretno, in ni navedel, zakaj je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
Revident z navedbo, da ne more opravljati dela izvedenca, s čimer bi po njegovem prepričanju mesečno zaslužil najmanj 2.300,00 EUR, ni izkazal obstoja zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1015428
URS člen 35, 53, 56. ZMZ člen 16b, 17, 17/1, 17/2. ZUS-1 člen 59, 59/2-2, 76. Direktiva sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 5, 10. Listina Evropske Unije o temeljnih pravicah člen 7, 24, 24/2, 24/3. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
mednarodna zaščita - načelo združevanja družine - somalija - mladoletnik brez spremstva - priznan status begunca - pravica do spoštovanja družinskega življenja - narava te pravice - tesne osebne vezi - osebni stiki - polje proste presoje države članice - narava roka za odločanje o prošnji za združitev družine - izkaz sorodstvenega razmerja - načelo sorazmernosti - tehtanje pravic - (ne)izvedba glavne obravnave
Vrhovno sodišče se v celoti strinja s presojo in razlogi sodišča prve stopnje, s katerimi je obrazložilo, zakaj je pri tehtanju tožnikove pravice, ki bi mu kot mladoletniku pravnoformalno šla za en dan, in varstvom pravic drugih v povezavi z blaginjo države, ki bi bile v primeru ugoditve tožnikove prošnje zmanjšane za nedoločeno obdobje, dalo prednost slednjim, saj, kot to pravilno navaja že sodišče prve stopnje, po praksi ESČP državam, podpisnicam EKČP pripada določeno polje proste presoje.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZVO-1 člen 62.
dovoljenost revizije - skladnost PGD s projektnimi pogoji okoljevarstvenega soglasja - zavrženje pritožbe v upravnem postopku - pravni interes za sodelovanje v postopku - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
V obravnavani zadevi je sporna odločba o zavrženju revidentove pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa. V tej odločbi obveznost oziroma pravica revidenta ni izražena v denarni vrednosti, zato uveljavljani pogoj po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Ker revident ni navedel, katero je po vsebini te zadeve pomembno pravno vprašanje, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
hitri postopek - zahteva za sodno varstvo – roki - iztek roka – smiselna uporaba ZUP
Sodišče bi moralo v hitrem postopku o prekršku, ki je tekel zoper pravno osebo, glede štetja in izteka roka za vložitev zahteve za sodno varstvo uporabiti določbo prvega odstavka 58. člena ZP-1, ki napotuje na smiselno uporabo določb zakona o splošnem upravnem postopku. Ker se je rok za vložitev zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku iztekel na soboto, bi moralo sodišče ugotoviti, ali je prekrškovni organ ta dan delal, ter na podlagi te dejanske ugotovitve odločiti, ali je bilo pravno sredstvo vloženo pravočasno ali po izteku roka.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - dopolnitev dokaznega postopka
Obstoječa zakonska ureditev postopka z zahtevo za sodno varstvo ne pomeni, da je pravica obdolženca do osebne udeležbe v postopku izključena oziroma odvisna zgolj od subjektivne presoje sodnika. Sodnikovo polje presoje o tem, ali je prekrškovni organ dejansko stanje pravilno in popolno ugotovil ter ali je treba dokazni postopek dopolniti oziroma ponoviti po pravilih rednega sodnega postopka, je omejeno z obdolženčevo pravico do poštenega postopka.
ZP-1 člen 62, 62/1-2, 65, 65/2. ZUP člen 35, 35-2.
postopek o prekršku - izločitev uradne osebe - odločanje prekrškovnega organa
Policist, ki je s kršiteljem v sorodstvu v stranski vrsti tretjega kolena, je v prekrškovnem postopku zoper kršitelja opravljal posamezna dejanja v postopku oziroma je sodeloval pri vodenju postopka. S tem je podana kršitev določb postopka po 2. alineji prvega odstavka 62. člena ZP-1, ki narekuje odpravo odločbe (drugi odstavek 65. člena ZP-1).
zahteva za sodno varstvo - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku
Dolžnost sodišča je, da storilca obvesti o (novih) dejstvih, glede katerih se v postopku pred prekrškovnim organom oziroma v zahtevi za sodno varstvo ni mogel izjaviti.
kršitev materialnih določb zakona - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti - opustitev dolžnega nadzorstva - dolžnost seznanitve
V skladu z 2. alinejo tretjega odstavka 14. člena Zakona o prekrških je predpostavka odgovornosti pravne osebe za prekršek, ki ga je storila druga fizična oseba, opustitev dolžnega ravnanja. Odgovornost pravne osebe torej temelji na njenem lastnem prispevku k prekršku. Ta prispevek predstavlja a) opustitev dolžnosti seznanitve ter b) opustitev morebitnega dolžnega nadzorstva, ki ga za posamezno področje pravni osebi nalagajo predpisi. Če noben predpis ne določa konkretnih ukrepov dolžnega nadzorstva, ki jih mora pravna oseba izvrševati, da bi prekršek preprečila, za razbremenitev odgovornosti zadostuje, da izkaže, da je izpolnila dolžnost seznanitve.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - begosumnost - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Zagovornik v odgovoru na predlog okrožne državne tožilke o podaljšanju pripora sicer meni, da so izpovedbe oškodovancev z izpovedbami nekaterih pred sodiščem
zaslišanih prič omajane, vendar pa v tej fazi postopka sodišče, ko odloča o podaljšanju pripora, ne ocenjuje verodostojnosti posameznih prič oziroma skladnosti ali neskladnosti njihovih izpovedb z izpovedbami drugih, temveč ugotavlja le, ali so v spisu dokazi in podatki na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da je obdolženec storil neko kaznivo dejanje.
ZKP člen 149a, 149a/6, 149a/9, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi – prikrit preiskovalni ukrep – tajno opazovanje – ustno dovoljenje - uporaba pridobljenih dokazov zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil odrejen - pravice obrambe - načelo kontradiktornosti - dokazni postopek - dokaz - pravica do učinkovite obrambe - zaslišanje obremenilne priče - dokaz iz drugega kazenskega postopka
Sodišče pri presoji, ali je podano kakšno dejstvo ali ne, ni vezano na nobena posebna formalna dokazna pravila in ne z njimi omejeno, kar med drugim pomeni, da lahko odločilna dejstva ugotavlja tudi s sklepanjem iz znanih dejstev na neznana, tj. sklepanje, da obstoj enega ali več neposredno ugotovljenih (pomembnih) dejstev logično in izkustveno pomeni tudi obstoj odločilnih dejstev.
Sodba se lahko opre na zagovor, ki ga je v drugem postopku podala oseba, ki je nato na glavni obravnavi zaslišana kot priča, če ji je ta predočen in priča potrdi, da je podala takšen zagovor. V takem primeru ne gre za kršitev pravice do kontradiktornosti, saj je dokaz iz drugega postopka na ta način izveden in je obrambi omogočena tako seznanitev z obremenilno izjavo, kot tudi soočenje z avtorjem obremenilne izjave.
URS člen 125. ZDen člen 44, 44/1, 85, 93, 94. ZS člen 3. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 2, 3, 4, 5.
denacionalizacija - vrnitev podržavljenega premoženja - odškodnina - višina odškodnine - vrednost podržavljenega premoženja - sedanja vrednost - tržna vrednost - izhodiščna vrednost - exceptio illegalis
Pravilo iz prvega odstavka 44. člena ZDen ne temelji na sedanji tržni vrednosti podržavljenega premoženja. To pa ne pomeni le tega, da odškodnina za premoženje, ki ga ni mogoče vrniti v naravi, ne odraža tržne vrednosti nepremičnin, temveč tudi da vzpostavljanje enakosti med upravičenci, ki so premoženje dobili vrnjeno v obliki odškodnine v različnih obdobjih izvajanja zakona, ne temelji na tržni vrednosti premoženja.
Sodišče je v sklepu o podaljšanju pripora poleg teže kaznivega dejanja (obdolženec je utemeljeno sumljiv, da je pod sedežem motornega kolesa hranil in prevažal zavoj, v katerem je bilo kar 994,33 g heroina), načina storitve in okoliščin, v katerih naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno, upoštevalo zlasti, da je obdolženec pri izvršitvi kaznivega dejanja pokazal precejšnjo mero vztrajnosti, saj so ga policisti le s težavo obvladali, poleg tega pa je bil že obsojen zaradi kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog, zoper njega pa je v teku tudi drug kazenski postopek zaradi kaznivih dejanj neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007628
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-4, 395, 395/1. KZ-1 člen 173, 173/1, 173/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let
Sodišče lahko v kazenskem postopku ugotavlja posamezne osebnostne lastnosti obdolženca, od izvedenca psihiatra oziroma psihologa pa ni mogoče pričakovati odgovora, ali je obsojenec na splošno po svoji osebnostni strukturi sposoben oziroma absolutno nesposoben storiti kaznivo dejanje, ki se mu očita.