PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE
VS2007646
ZP-1 člen 59, 59/3, 65, 65/4, 69, 69/1. URS člen 22, 29. EKČP člen 6.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obdolženca
Ponovitev oziroma dopolnitev dokaznega postopka je obvezna vselej, ko narava spornega vprašanja, ki ga storilec v zahtevi za sodno varstvo argumentirano izpostavlja, brez neposrednega zaslišanja vseh vpletenih oziroma neposrednega izvajanja drugih dokazov ne omogoča pravilne ugotovitve dejanskega stanja.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2007619
ZP-1 člen 59, 59/3, 155, 155/1-8, 155/2, 167, 167/2. URS člen 29, 29-3. ZPrCP člen 8, 8/1.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve - pravica do sodnega varstva - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme
Sodba nima razlogov, če sploh nima obrazložitve ali če nima obrazložitve o kateri izmed odločb, vsebovanih v izreku (v konkretnem primeru pa sodišče v obrazložitvi ni v celoti ocenilo bistvenih in pravno relevantnih navedb zahteve za sodno varstvo, kar je vplivalo na zakonitost sodbe in predstavlja drugo kršitev).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE
VS2007789
URS člen 34, 35, 39. EKČP člen 10. ZKP člen 372, 372-5, 420, 420/2. KZ-1 člen 158, 159.
kršitev kazenskega zakona - razžalitev - obrekovanje - svoboda izražanja - varstvo časti in dobrega imena - odločba o kazenski sankciji - primernost kazni
Sodišči z izrekom nepogojne kazni zapora za kaznivi dejanji razžalitve in obrekovanja nista nesorazmerno posegli v obsojenčevo pravico do svobodnega izražanja, saj gre v obravnavanih okoliščinah le še za dejstvo uporabe, celo zlorabe sposobnosti in možnosti obsojenca, da se izraža preko družbenih omrežij z namenom javnega podajanja negativnih vrednostnih sodb o zasebnem in intimnem družinskem življenju zasebnih tožilcev.
pridobitev statusa nepridobitnega televizijskega programa - začasna odredba - ureditvena začasna odredba - namen začasne odredbe - varovanje (ne)obstoječega stanja - težko popravljiva škoda
Namen zavarovalnih začasnih odredb je zavarovati možnost kasnejše izvršbe, namen regulacijskih začasnih odredb pa je v varstvu stanja ali pravne sfere pred grozečim nasiljem ali nenadomestljivo škodo.
Tako v teoriji kot v upravnosodni praksi ni sporno, da je mogoče izdati začasno odredbo tudi z vsebino, ki se pokriva z vsebino tožbenega zahtevka, vendar pa je treba pri tem upoštevati, da se z izdajo začasne odredbe zavaruje obstoječe stanje pred škodo, ki bi tožniku nastala zaradi izvršitve s tožbo izpodbijanega akta.
Tožnica s predlagano začasno odredbo ne varuje svojega pravnega položaja, saj uveljavljanega statusa (pred izdajo izpodbijane odločbe) nima priznanega.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1015428
URS člen 35, 53, 56. ZMZ člen 16b, 17, 17/1, 17/2. ZUS-1 člen 59, 59/2-2, 76. Direktiva sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 5, 10. Listina Evropske Unije o temeljnih pravicah člen 7, 24, 24/2, 24/3. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
mednarodna zaščita - načelo združevanja družine - somalija - mladoletnik brez spremstva - priznan status begunca - pravica do spoštovanja družinskega življenja - narava te pravice - tesne osebne vezi - osebni stiki - polje proste presoje države članice - narava roka za odločanje o prošnji za združitev družine - izkaz sorodstvenega razmerja - načelo sorazmernosti - tehtanje pravic - (ne)izvedba glavne obravnave
Vrhovno sodišče se v celoti strinja s presojo in razlogi sodišča prve stopnje, s katerimi je obrazložilo, zakaj je pri tehtanju tožnikove pravice, ki bi mu kot mladoletniku pravnoformalno šla za en dan, in varstvom pravic drugih v povezavi z blaginjo države, ki bi bile v primeru ugoditve tožnikove prošnje zmanjšane za nedoločeno obdobje, dalo prednost slednjim, saj, kot to pravilno navaja že sodišče prve stopnje, po praksi ESČP državam, podpisnicam EKČP pripada določeno polje proste presoje.
imenovanje za sodnega izvedenca - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - ni izkazano - sklicevanje na obrazloženost pogojev za dovoljenost v nadaljevanju revizije - zelo hude posledice - izgubljen zaslužek
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zahtevani način, tj. jasno, natančno in konkretno, in ni navedel, zakaj je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
Revident z navedbo, da ne more opravljati dela izvedenca, s čimer bi po njegovem prepričanju mesečno zaslužil najmanj 2.300,00 EUR, ni izkazal obstoja zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZVO-1 člen 62.
dovoljenost revizije - skladnost PGD s projektnimi pogoji okoljevarstvenega soglasja - zavrženje pritožbe v upravnem postopku - pravni interes za sodelovanje v postopku - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
V obravnavani zadevi je sporna odločba o zavrženju revidentove pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa. V tej odločbi obveznost oziroma pravica revidenta ni izražena v denarni vrednosti, zato uveljavljani pogoj po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Ker revident ni navedel, katero je po vsebini te zadeve pomembno pravno vprašanje, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
dovoljenost revizije - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - očitno napačna uporaba materialnega prava - izostanek navedbe podzakonskega predpisa - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - splošna vprašanja - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Splošna vprašanja, ki terjajo le splošne in načelne odgovore, ki v pravni teoriji in sodni praksi ne vzbujajo dvomov ali dilem, za dovoljenost revizije ne zadoščajo.
Pavšalno uveljavljani odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, brez navedbe številke odločb, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala, in brez primerjave dejanskega in pravnega stanja izpodbijane sodbe z odločbami, od katerih naj bi ta sodba odstopala, za dovoljenost revizije ne zadošča.
hitri postopek - zahteva za sodno varstvo – roki - iztek roka – smiselna uporaba ZUP
Sodišče bi moralo v hitrem postopku o prekršku, ki je tekel zoper pravno osebo, glede štetja in izteka roka za vložitev zahteve za sodno varstvo uporabiti določbo prvega odstavka 58. člena ZP-1, ki napotuje na smiselno uporabo določb zakona o splošnem upravnem postopku. Ker se je rok za vložitev zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku iztekel na soboto, bi moralo sodišče ugotoviti, ali je prekrškovni organ ta dan delal, ter na podlagi te dejanske ugotovitve odločiti, ali je bilo pravno sredstvo vloženo pravočasno ali po izteku roka.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - dopolnitev dokaznega postopka
Obstoječa zakonska ureditev postopka z zahtevo za sodno varstvo ne pomeni, da je pravica obdolženca do osebne udeležbe v postopku izključena oziroma odvisna zgolj od subjektivne presoje sodnika. Sodnikovo polje presoje o tem, ali je prekrškovni organ dejansko stanje pravilno in popolno ugotovil ter ali je treba dokazni postopek dopolniti oziroma ponoviti po pravilih rednega sodnega postopka, je omejeno z obdolženčevo pravico do poštenega postopka.
zahteva za sodno varstvo - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega postopka - možnost izjave o prekršku
Dolžnost sodišča je, da storilca obvesti o (novih) dejstvih, glede katerih se v postopku pred prekrškovnim organom oziroma v zahtevi za sodno varstvo ni mogel izjaviti.
kršitev materialnih določb zakona - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti - opustitev dolžnega nadzorstva - dolžnost seznanitve
V skladu z 2. alinejo tretjega odstavka 14. člena Zakona o prekrških je predpostavka odgovornosti pravne osebe za prekršek, ki ga je storila druga fizična oseba, opustitev dolžnega ravnanja. Odgovornost pravne osebe torej temelji na njenem lastnem prispevku k prekršku. Ta prispevek predstavlja a) opustitev dolžnosti seznanitve ter b) opustitev morebitnega dolžnega nadzorstva, ki ga za posamezno področje pravni osebi nalagajo predpisi. Če noben predpis ne določa konkretnih ukrepov dolžnega nadzorstva, ki jih mora pravna oseba izvrševati, da bi prekršek preprečila, za razbremenitev odgovornosti zadostuje, da izkaže, da je izpolnila dolžnost seznanitve.
ZP-1 člen 62, 62/1-2, 65, 65/2. ZUP člen 35, 35-2.
postopek o prekršku - izločitev uradne osebe - odločanje prekrškovnega organa
Policist, ki je s kršiteljem v sorodstvu v stranski vrsti tretjega kolena, je v prekrškovnem postopku zoper kršitelja opravljal posamezna dejanja v postopku oziroma je sodeloval pri vodenju postopka. S tem je podana kršitev določb postopka po 2. alineji prvega odstavka 62. člena ZP-1, ki narekuje odpravo odločbe (drugi odstavek 65. člena ZP-1).
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - begosumnost - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Zagovornik v odgovoru na predlog okrožne državne tožilke o podaljšanju pripora sicer meni, da so izpovedbe oškodovancev z izpovedbami nekaterih pred sodiščem
zaslišanih prič omajane, vendar pa v tej fazi postopka sodišče, ko odloča o podaljšanju pripora, ne ocenjuje verodostojnosti posameznih prič oziroma skladnosti ali neskladnosti njihovih izpovedb z izpovedbami drugih, temveč ugotavlja le, ali so v spisu dokazi in podatki na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da je obdolženec storil neko kaznivo dejanje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - ponoven predlog - izločitev sodnika - zavrnitev predloga za izločitev sodnika
V sedaj že šestem predlogu za delegacijo pristojnosti Vrhovno sodišče znova nanizanih istih okoliščin ni presojalo, saj o istih okoliščinah tožnica ne more doseči ponovnega vsebinskega odločanja. Nova je le okoliščina, da je predsednica sodišča zavrnila tožničin predlog za izločitev razpravljajoče sodnice. Ta odločitev pa zgolj zato, ker ni v skladu z interesi in pričakovanji tožnice in ker v njej drugače presoja delo in postopanje razpravljajoče sodnice kot tožnica, ne more vzbujati dvoma v nepristranskost sojenja pred pristojnim sodiščem.
Neobstoječe odločitve ni mogoče izpodbijati ne z rednimi ne z izrednimi pravnimi sredstvi. Ko je tako, gre za položaj iz 325. člena ZPP, v katerem pride v poštev izdaja dopolnilne sodbe. V primerljivi zadevi je Vrhovno sodišče že pojasnilo, da je dopolnilna sodba institut, predviden poleg ali namesto pritožbe za odpravo prav takšne (specifične) napake (kršitve določbe 310. člena ZPP) v prej izdani sodbi, to je pomotne oziroma nehotene opustitve dolžnosti sodišča odločiti o celotnem zahtevku, ki je bil predmet pravde,
ZZK-1 člen 3, 3/1-3, 13a, 13a/1, 15a, 40a. SPZ člen 105, 105/1, 105/3, 105/4, 105/5. SZ-1 člen 23, 23/1, 23/2, 23/3, 23/4, 23/5.
zahteva za varstvo zakonitosti - posadna listina - splošni skupni del stavbe v etažni lastnini - enostanovanjska stavba - garaže, ki niso v etažni lasti - vpis spremembe pravnega položaja zemljiške parcele
Splošni skupni del stavbe v etažni lastnini je glede na navedene določbe ZZK-1, SPZ in SZ-1 pojem, ki je neločljivo povezan z etažno lastnino, torej kot tak ni namenjen za enostanovanjske stavbe in garaže, ki niso v etažni lastnini. To pomeni, da sporna nepremičnina ne more biti splošni skupni del stavb, ki niso v etažni lastnini (v konkretnem primeru enostanovanjske stavbe, garažni objekt in garaže). Zato je stališče pritožbenega sodišča, da predlog za vknjižbo, kot ga je postavila predlagateljica, glede na zemljiškoknjižna in stvarnopravna pravila ni mogoč, pravilno.
predlog za dopustitev revizije - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - nepopolna vloga - pravno mnenje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker tožnik v predlogu za dopustitev revizije ni opredelil vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, je predlog nepopoln in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.