bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obtožba upravičenega tožilca - oškodovanec kot tožilec - razlogi o odločilnih dejstvih
Oškodovanec kot tožilec je podal dve kazenski ovadbi za isti historični dogodek, torej za eno kaznivo dejanje in ne za dve. Zato zavrženje druge kazenske ovadbe za isto kaznivo dejanje, o katerem je bilo v času zavrženja te ovadbe že prvič razsojeno, na procesni položaj oškodovanca kot tožilca v ničemer ne vpliva.
pripor - odreditev pripora – utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - subjektivne in objektivne okoliščine - neogibnost pripora
Pojem varnosti ljudi se v ustaljeni ustavno sodni praksi razlaga širše, tako da se ne nanaša samo na neposredno ogrožanje življenja in telesa posameznika, ampak je varnost ljudi lahko ogrožena tudi z napadom na druge objekte kazenskopravnega varstva.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotja med razlogi – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - presoja pritožbenih navedb
Sodišče je dokazne predloge zavrnilo, ker je vsa odločilna dejstva že ugotovilo, in ker določena dejstva, ki naj bi se s predlaganimi dokazi dokazovala, glede na očitke v obtožbi, za obravnavani primer niso relevantna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE
VS2007789
URS člen 34, 35, 39. EKČP člen 10. ZKP člen 372, 372-5, 420, 420/2. KZ-1 člen 158, 159.
kršitev kazenskega zakona - razžalitev - obrekovanje - svoboda izražanja - varstvo časti in dobrega imena - odločba o kazenski sankciji - primernost kazni
Sodišči z izrekom nepogojne kazni zapora za kaznivi dejanji razžalitve in obrekovanja nista nesorazmerno posegli v obsojenčevo pravico do svobodnega izražanja, saj gre v obravnavanih okoliščinah le še za dejstvo uporabe, celo zlorabe sposobnosti in možnosti obsojenca, da se izraža preko družbenih omrežij z namenom javnega podajanja negativnih vrednostnih sodb o zasebnem in intimnem družinskem življenju zasebnih tožilcev.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007629
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-4. KZ člen 234a, 234a/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev – poslovna goljufija
Iz besedila določbe 234.a člena KZ je jasno razbrati, da se zgolj za storilca zahteva pogoj opravljanja gospodarske dejavnosti, medtem ko se za drugo pogodbeno stranko oziroma drugo osebo, ki jo storilec preslepi, ta pogoj ne zahteva. Ali tudi ta oseba opravlja gospodarsko dejavnost, za obstoj tega kaznivega dejanja ni pomembno.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Procesna posledica nenavedbe spornega predmeta je nedovoljenost revizije, saj ni izkazano, da je presežen revizijski prag iz drugega odstavka 367. člena ZPP. Toženci te pomanjkljivosti niso mogli sanirati z navedbo v reviziji, da vrednost z revizijo izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znaša 262.500,00 EUR.
objava popravka - razlogi za odklonitev objave popravka
Revidentkine trditve o nepopolnem navajanju razlogov za razrešitev A. A. ne pomenijo prizadetosti njene pravice ali interesa v smislu 26. člena ZMed, saj glede na razsodbo Vrhovnega sodišča, da je bila sporna razrešitev nezakonita, takšnemu zavzemanju jemlje pravno relevantnost.
ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0017926
OZ člen 134, 352, 365. ZPP člen 181. URS člen 15, 34, 35, 39.
povrnitev nepremoženjske škode - osebnostne pravice - varstvo osebnostnih pravic - pravica do zasebnosti - zastaranje odškodninske terjatve - objava na medmrežju - spletni dnevnik (blog) - pravica do svobode izražanja - razžalitev
Četudi je medmrežje jemati kot del modernega odprtega dialoga, po prepričanju Vrhovnega sodišča zapis prvega toženca ni bil namenjen obveščanju javnosti ali iskanju resnice, temveč izključno osebni diskvalifikaciji tožnice, ki se izraža v potvarjanju dejstev in ima za namen zgražanje in sramotenje z vidika splošno prejetega družbenega konsenza, da se odkrito in pogosto spolno udejstvovanje za mlado žensko ne spodobi (še posebej, če je namenjeno drugim ciljem kot reprodukciji).
predlog za dopustitev revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - kapitalizirane obresti - pobotni ugovor - zavrženje predloge za dopustitev revizije
Ker uveljavlja tožeča stranka v tej pravdi plačilo glavnice, se obresti za presojo dovoljenosti revizije, pa čeprav je njihovo plačilo v izreku sodbe izraženo v kapitaliziranem znesku, ne upoštevajo.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE
VS2007646
ZP-1 člen 59, 59/3, 65, 65/4, 69, 69/1. URS člen 22, 29. EKČP člen 6.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obdolženca
Ponovitev oziroma dopolnitev dokaznega postopka je obvezna vselej, ko narava spornega vprašanja, ki ga storilec v zahtevi za sodno varstvo argumentirano izpostavlja, brez neposrednega zaslišanja vseh vpletenih oziroma neposrednega izvajanja drugih dokazov ne omogoča pravilne ugotovitve dejanskega stanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - mož uslužbenke pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Dolžnik oziroma toženec je mož uslužbenke Okrajnega sodišča v A., ki na tem sodišču opravlja dela in naloge sodne zapisnikarice. Če bi v zadevi odločalo krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike s toženčevo ženo, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
SPZ člen 88, 223. ZPP člen 14, 367.a. KZ-1 člen 310.
predlog za dopustitev revizije - nujna pot - samovolja - škoda
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima samovoljna vzpostavitev sodno ustanovljene nujne poti v naravi lahko za posledico nastanek pravno priznane škode.
Ko je spremenilo pravno kvalifikacijo dejanja v kaznivo dejanje razžalitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 158. člena KZ-1, bi moralo sodišče druge stopnje obsojencu omogočiti, da v postopku uveljavlja obstoj okoliščin iz tretjega odstavka 158. člena KZ-1, ki izključujejo protipravnost. Sodišče namreč v vsakem posameznem primeru ugotavlja, ali je ob pogojih iz tretjega odstavka 158. člena KZ-1 izključena protipravnost, vendar le, če se storilec sklicuje na eno od v tej določbi navedenih okoliščin. Ker obsojencu uveljavljanje navedenih okoliščin ni bilo omogočeno, je sodišče druge stopnje kršilo obsojenčevo pravico do obrambe iz 29. člena URS.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - zavrženje revizije
Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe namreč ne presega 40.000,00 EUR iz drugega odstavka 367. člena ZPP (dovoljena revizija), revizija zoper izpodbijano pravnomočno odločbo pa tudi ni bila dopuščena v skladu s prvim odstavkom 367. člena ZPP.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2007619
ZP-1 člen 59, 59/3, 155, 155/1-8, 155/2, 167, 167/2. URS člen 29, 29-3. ZPrCP člen 8, 8/1.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve - pravica do sodnega varstva - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme
Sodba nima razlogov, če sploh nima obrazložitve ali če nima obrazložitve o kateri izmed odločb, vsebovanih v izreku (v konkretnem primeru pa sodišče v obrazložitvi ni v celoti ocenilo bistvenih in pravno relevantnih navedb zahteve za sodno varstvo, kar je vplivalo na zakonitost sodbe in predstavlja drugo kršitev).
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška
Lastnikom objekta z odločbo gradbene inšpektorice ni bil naložen rok za zaključek sanacije, pač pa je gradbena inšpektorica s predmetno odločbo odredila le rok, v katerem morajo lastniki nevarnega objekta začeti s sanacijo objekta.
MEDVOJNI PROCESI - POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007633
ZKP člen 372, 372-1. Uredba o vojaških sodiščih (UVS) člen 13, 14.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - uredba o vojaških sodiščih - opis kaznivega dejanja
Obsojenec je bil spoznan za krivega, da je bil odločen idejni nasprotnik in sovražnik narodnoosvobodilnega gibanja, predsednik Rupnikovega podpornega odbora in „Zimske pomoči“, da je bil eden izmed vidnejših idejnih voditeljev slovenskega fašizma..., kar vse predstavlja status in zato ne more biti kaznivo oziroma ne more predstavljati izvršitve kaznivega dejanja.