PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1015426
Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 15c. ZMZ člen 15, 15/1, 16, 16/1-4, 16/6, 16/7, 21, 21/3-1, 28, 28/3, 42, 42/3, 46, 46/6, 52, 52/2, 53, 53/1. ZUS-1 člen 77, 79.
mednarodna zaščita - status begunca - status subsidiarne oblike zaščite - resna škoda - (ne) obstoj pravno odločilnih razlogov v odločbi tožene stranke - pritožba tožene stranke - dokazna ocena tožene stranke glede varnostne situacije - Ukrajina - notranja razselitev - subjektivne okoliščine - mladoletni prosilec - procesne pravice mladoletnih prosilcev
Tudi tožnik v tožbi ni uveljavljal, da je izrek izpodbijane odločbe v nasprotju z obrazložitvijo, niti da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, temveč je predvsem izpodbijal dokazno oceno tožene stranke glede varnostne situacije v tam navedeni regiji in glede možnosti notranje razselitve ter da pri odločanju o subsidiarni zaščiti ni upoštevala specifičnih oziroma subjektivnih tožnikovih okoliščin. Ali pa je dokazna ocena tožene stranke pravilna in je za svojo odločitev navedla pravilne razloge ter ali je pri svoji odločitvi upoštevala vsa relevantna dejstva in okoliščine, pa je stvar presoje sodišča prve stopnje, ki jo bo moralo opraviti v novem postopku.
Res je, da mora varovati in skrbeti za pravice mladoletnega prosilca med drugim tudi tožena stranka ves čas postopka, vendar je ZMZ za varstvo mladoletnih prosilcev z namenom dejanske zaščite njihovih interesov in pravic določil poleg pooblaščenca tudi zakonitega zastopnika, katerih naloga je, da kljub nesporni obveznosti tožene stranke, opozarjata in v primeru kršitve mladoletnikovih pravic zahtevata odpravo takšnih kršitev. Iz upravnega spisa pa ne izhaja, da bi tako pooblaščenec kot zakoniti zastopnik kakorkoli očitala toženi stranki, da tožniku ne zagotavlja procesnih pravic in drugih jamstev, ki mu po zakonu in konvencijah gredo kot mladoletnemu prosilcu.
javni zavod - razrešitev direktorja - odpoved pogodbe o zaposlitvi - pristojni organ - postopek
Ne Zakon o zavodih ne Statut zavoda (81. člen Statuta) ne določata „zakonitega predlagatelja“, ki bi edini lahko predlagal razrešitev direktorja. Odločitev o tem je avtonomna pristojnost Sveta zavoda, ki jo lahko sprejme tudi brez posebnega predloga. Kdo pa da pobudo za to, ne vpliva na zakonitost odločitve.
V primerih, ko je podana odpoved zaradi kršitev pogodbenih in drugih obveznosti, ki imajo znake kaznivega dejanja, je mogoče o ugotovitvi razloga za odpoved govoriti šele, ko se delodajalec seznani s potekom dogodka, na podlagi katerega lahko ugotovi obstoj vseh znakov kaznivega dejanja. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da lahko delodajalec tudi na zagovoru ugotovi razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri čemer je od okoliščin konkretnega primera odvisna presoja, kdaj je ugotovil ta razlog.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 20, 22, 35.
pravica do starostne pokojnine - pravica do sorazmernega dela pokojnine - mednarodni sporazum o socialni varnosti - hierarhija pravnih aktov
Določbe o morebitnem posebnem obravnavanju zavarovancev po ZPIZ/92 in ZPIZ-1 zaradi zavarovanja pri več nosilcih pokojninskega zavarovanja niso več uporabljive v tem sporu zaradi sprejete bilateralne mednarodne pogodbe, ki drugače ureja ravno posebni pravni položaj zavarovancev, ki so bili zavarovani v obeh sistemih socialnih zavarovanj.
Stališče nižjih sodišč, da lahko v obnovitvenem postopku odločata samo v časovnih okvirih prejšnje odločitve, je zmotno. Zlasti še, ker je sodišče prve stopnje zavrnilni del izreka omejilo z datumom zaključka glavne obravnave, kar pomeni, da ta časovna omejitev ni imela materialnopravne podlage, pač pa je bila procesne narave. Datum, ki je bil v prejšnjem postopku postavljen le zaradi zaključka glavne obravnave, je odpadel.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - pravna zmota - opravičljiva zmota
Ob ugotovitvah, da je za podpis sporne pogodbe tožnico formalno pooblastila takratna direktorica, da je bila tožnici sporna pogodba v podpis posredovana s strani pravne službe tožene stranke in da je tožnica, ki se sicer ni ukvarjala s pravnimi vprašanji pri toženi stranki, pred podpisom še dodatno preverjala pri odvetnici tožene stranke, ali naj bi bila za tak podpis pogodbe pristojna ter dobila pritrdilno mnenje, revizijsko sodišče soglaša s presojo, da je tožnica sporno pogodbo o zaposlitvi z A. A. za čas po izteku njenega mandata podpisala v opravičljivi zmoti, ko je štela, da je za podpis take pogodbe pooblaščena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - potni stroški - revizijski razlogi - dejansko stanje
Trditev tožnika, da se je z bivšim direktorjem izrecno dogovoril za kompenzacijo plače v obliki potnih stroškov, ki naj jih prijavlja iz Č., čeprav se je na delo dejansko vozil iz L., se je izkazala za neresnično.
Tožnik je še spomladi 2011 kadrovski službi za namen izplačevanja stroškov prevoza na delo in z dela posredoval podatke o ceni vozovnice, ponovno za relacijo Č. - L. S tem je kršil obveznosti delavca iz 36. in 37. člena ZDR-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - odpovedni rok - sporazumno prenehanje delovnega razmerja
V odpovednem roku tako delavec kot delodajalec ohranjata pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, vključno z možnostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma z njenim prenehanjem iz kakšnega drugega zakonitega razloga.
Podan je obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP.
Zaradi obnovitvenega razloga, ki ga uveljavlja tožnica, se obnova upravnega postopka lahko predlaga le, če v končanem prejšnjem postopku stranka brez svoje krivde ni mogla navesti okoliščin, zaradi katerih predlaga obnovo. Tožnici, tudi ob upoštevanju njene izobrazbe (štirje razredi osnovne šole) ni mogoče očitati, da bi ob primerni skrbnosti že v prejšnjem upravnem postopku lahko ugotovila ali so v podatkih o plačah in nadomestilih, ki jih je prejela od tožene stranke, zajete tudi nadure. Pri presoji krivde za nenavajanje dejstev, ki stranki niso bila znana, je potrebno izhajati iz tega, ali bi ob primerni skrbnosti stranka ta dejstva lahko ugotovila in pridobila ustrezne dokaze.
vračilo nadomestila plače - pravnomočna sodba - denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - odprava odločbe o nadomestilu - neupravičena obogatitev
Sodišče druge stopnje neutemeljeno razlaga, da je s kasnejšo odločbo ZRSZ odpadla pravna podlaga, da bi tožnica „razpolagala s prejetim nadomestilom za primer brezposelnosti,“ saj ne gre za vprašanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, temveč za vprašanje vrnitve nadomestila plače kot prejemka delavca iz delovnega razmerja v razmerju do delodajalca, konkretno na podlagi pravnomočne sodbe delovnega sodišča. Zato ni utemeljena presoja sodišča druge stopnje, da je bila toženka obogatena brez pravnega temelja oziroma glede na podlago, ki se ni uresničila, ali je kasneje odpadla (prvi in tretji odstavek 190. člena OZ). Pravni temelj za izplačilo še vedno obstaja v pravnomočni sodbi delovnega sodišča - z vsemi učinki pravnomočne sodbe.
odmera pokojnine - izredno pravno sredstvo - odločba ustavnega sodišča
Naknadna določitev posebnih izrednih pravnih sredstev za odpravo nezakonitih pravnomočnih odločb pomeni poseg v institut pravnomočnosti, katerega namen je zagotoviti stabilnost in nespremenljivost pravnih razmerij. Ustava v 158. členu dopušča poseg v pravnomočne odločbe, če primere in postopek za odločanje o takšnih posegih določa zakon, vendar je potrebno pri tem upoštevati določbo 155. člena ustave (prepoved retroaktivne veljave aktov) in določbe 2. člena ustave (načela pravne države). V okviru navedenih ustavnih določb zakon lahko naknadno predvidi poseg v pravnomočno odločbo le izjemoma in ob posebej opravičenih razlogih.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - začasna prepoved opravljanja dela - predlog za izdajo začasne odredbe - neupravičen izostanek z dela
Dejanske ugotovitve sodišča so jasne. Tožniku je bila pogodba o zaposlitvi (prvič) izredno odpovedana 28. 8. 2012, tožnik je v skladu s 85. členom ZDR predlagal izdajo začasne odredbe in na tej podlagi je bilo učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi prve odpovedi, podaljšano do pravnomočne odločitve sodišča o predlogu - torej do 23. 10. 2012. Do tega dne je bil tako tožnik še vedno v delovnem razmerju pri toženi stranki, vendar pa je še vedno veljal sklep tožene stranke o prepovedi opravljanja dela. Tožena stranka ne more tožniku očitati neupravičenega izostanka z dela, če mu ga istočasno prepoveduje opravljati.
pravica iz invalidskega zavarovanja - prenehanje pravice - pravnomočna odločba - vezanost na pravnomočno odločbo - ne bis in idem
Ker je tožena stranka v pravnomočno zaključenem postopku že ugotavljala dejstva, za katera je revident želel kasneje doseči enake pravne posledice tudi v tem socialnem sporu, je sodišče po načelu pravnomočnosti vezano na odločitev v predhodno že pravnomočno zaključenem postopku z odločbo tožene stranke.
boniteta - pokojninska osnova - prejemek iz zaposlitve
Ker boniteta v obliki uporabe službenega vozila ni prejemek, ki bi bil določen z zakonom ali kolektivno pogodbo, bi glede na navedeno lahko bila sestavni del plačila, če bi bilo tako določeno v pogodbi o zaposlitvi. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, tudi iz tožničine pogodbe o zaposlitvi ne izhaja, da je sporna boniteta sestavni del plačila za delo. Zato je presoja, da to ni prejemek, ki bi se moral všteti v pokojninsko osnovo, pravilna.
nesreča pri delu - odškodnina za nesrečo pri delu - temelj odškodninske odgovornosti - objektivna odgovornost - izključitev odgovornosti
Prva toženka ni dokazala niti tega, da bi škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca ali koga tretjega, sicer pa nepričakovanosti dejanja ali neizogibljivosti posledic sploh ne utemeljuje.
Delodajalec v sodnem postopku ne more širiti obsega prvotne obdolžitve in opredelitve (dejanskih) razlogov iz odpovedi. Tudi sodišče ne sme preseči tega opisa. Izven opisa naklepnih ravnanj tožena stranka tožnici ne očita (tudi) nepravilnosti, ki se nanašajo na nevestno oziroma malomarno delo, ali nepravilnosti v krivdni obliki (hujše) malomarnosti, ki bi jo izrecno opredelila, ali bi dovolj jasno izhajala iz opisa očitanih dejanj oziroma nepravilnosti v izredni odpovedi. Edini okvir in bistvo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici je torej le v očitku naklepnih ravnanj z opisom, ki se nanaša na znake (kaznivih dejanj) poneverbe in neupravičene uporabe ter ponareditve ali uničenja poslovnih listin in ne zamude pri odvodu gotovine za pologe ter zamuda pri evidentiranju nakazil gotovine. Zato sta nižji sodišči s presojo, da je tožnici mogoče očitati tudi kršitve nevestnega dela, ki ga v dejanskem opisu očitanih kršitev v izredni odpovedi ni, presegli okvir izredne odpovedi in v tem delu zmotno uporabili materialno pravo. Na ta način sta v sodnem postopku dopolnjevali razloge izredne odpovedi in ugotavljali kršitve in krivdno obliko kršitev, ki ju v odpovedi ni oziroma jo sama odpoved celo izrecno izključuje.
ZUTD člen 119. ZUP člen 129, 129/1. URS člen 120, 120/3.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - zavrženje prepozne vloge - meje presoje v socialnem sporu - delitev oblasti
Tožena stranka o tožničini zahtevi še ni vsebinsko odločala, ker je njeno zahtevo zavrgla kot prepozno, zato nižji sodišči ne bi smeli zahteve obravnavati po vsebini.
ZDSS-1 člen 34, 34/1. ZPP člen 286, 337, 337, 337/1, 372.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - diskriminatorno obravnavanje - bolniška odsotnost - delovni spor - preiskovalno načelo - pritožbena novota
Določba prvega odstavka 34. ZDSS-1 ne razbremenjuje strank njihovega materialnega in procesnega dokaznega bremena. Tveganja svoje pravdne pasivnosti nosi vsaka stranka sama.
OZ člen 360. URS člen 155, 156. ZUstS člen 23. ZS člen 109. ZPŠOIRSP člen 12, 28.
zastaranje odškodninske terjatve - izbris iz registra stalnega prebivalstva - zadržanje zastaranja - retroaktivnost - pravica do popolne odškodnine - zahteva za presojo ustavnosti
1. Po novi presoji revizijskega sodišča je bilo zastaranje odškodninske terjatve zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva zadržano do izdaje dopolnilnih odločb MNZ.
2. Ker revizijsko sodišče meni, da je določba 12. člena ZPŠOIRSP protiustavna, to določbo pa bo treba v nadaljevanju te pravde uporabiti, je sprožilo postopek po 156. členu Ustave.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017881
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 370, 370/3. OZ člen 3, 82, 131, 239. ZPlaP člen 10. EKČP člen 6.
pogodba o vodenju transakcijskega računa - kršitev osebnostnih pravic - nepremoženjska škoda - prekoračitev stanja (limita) na transakcijskem računu - odobritev prekoračitve stanja (limita) na računu - blokada kreditne kartice - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - - izpodbijanje dejanskega stanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Sodišče prve stopnje je pravilno interpretiralo vsebino Pristopne izjave, ki določa možnost brezplačne izredne odobritve limita (prekoračitve) v višini petkratnika plače, kar ne pomeni, da je banka avtomatično zavezana k brezpogojni sklenitvi takšne pogodbe. Tudi v tem primeru namreč velja pogodbena svoboda strank (3. člen OZ). Prav tako ni kršila pogodbe z blokado toženkine kartice ..., ki je bila toženki izdana v zvezi s pogodbo o vodenju transakcijskega računa, saj je imela ob ugotovljenih neporavnanih obveznostih toženke za njeno blokado podlago v sami pogodbi. Tožnica je toženko o višini negativnega stanja obvestila z opominom z dne 16. 10. 2006 ter jo hkrati pozvala k izpolnitvi in opozorila na posledice (blokiranje bankomatske, plačilnih in kreditnih kartic). Ker toženka ni uspela dokazati protipravnosti ravnanja tožnice in s tem ne njene odškodninske odgovornosti, sta nižji sodišči utemeljeno zavrnili njen odškodninski tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi.
Neutemeljeni so tudi revizijski očitki „protispisnosti“, saj to po vsebini niso. "Protispisnost" obstaja le, če gre pri ugotavljanju odločilnih dejstev za napako pri povzemanju/prenosu vsebine listin oziroma izpovedbe prič, torej takrat, ko je sodišče dokazom pripisalo drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Ni pa te postopkovne kršitve, če sodišče tolmači dokaze napačno oziroma drugače kot revidentka. V tem primeru gre lahko le za zmotno dokazno oceno, torej za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, uveljavljanje katere na revizijski stopnji ni dovoljeno (tretji odstavek 370. člena ZPP).