Dopusti se revizija glede pravnega vprašanja pravilnosti presoje sodišč nižjih stopenj o vzročni zvezi med škodnim dogodkom in nastalo škodo, tj. glede pravilnosti zaključka o deljeni vzročnosti.
Glede na dejanske ugotovitve o odsotnosti animus novandi in upoštevaje drugi odstavek 323. člena OZ novacije ne ustanavljajo sporazumi, ki se nanašajo na modalitete izpolnitve obveznosti. V konkretnem primeru sta se namreč pravdni stranki z Dodatkom dogovorili še za dodaten način izpolnitve pogodbene obveznosti tožencev, in sicer z večkratnim pobotom.
NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017905
URS člen 22, 33, 67. ZSZ člen 18, 21, 24, 24/2, 32, 36, 37. ZUreP-1 člen 177, 177/2. ZNP člen 34, 35, 35/1, 103, 104. ZPP člen 70, 247, 254, 254/3, 339, 339/2-14, 339/2-15, 370, 370/3.
dovoljenost revizije - nepravdni postopek - razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - odvzem ostalih nepremičnin - bistveno poslabšanje položaja zaradi razlastitve - izgubljeni dohodek - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca - zamudne obresti - odškodnina za nemožnost uporabe nepremičnine
V skladu z drugim odstavkom 24. člena ZSZ lahko razlaščenec, kateremu se zaradi odvzema dela njegovih nepremičnin položaj bistveno poslabša, predlaga odvzem ostalih nepremičnin, ki jih ima na območju, kjer poteka razlastitev. Namen citirane določbe gotovo ni v tem, da bi pokrila vse, tudi le hipotetično mogoče, uporabe zemljišča. Pri razlagi navedenega pravnega standarda je treba primarno izhajati iz obstoječega položaja, to je obstoječe rabe zemljišč pred razlastitvijo. Poleg tega pa je mogoče upoštevati tudi bodočo rabo zemljišča, vendar le tisto, ki je predvidena (načrtovana) oziroma izkazana z zadostno stopnjo verjetnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - nepravdni postopek - prebivališče udeleženca nepravdnega postopka - registracija bivališča v RS - ordinacija pristojnosti
Glavni navezni okoliščini za določitev krajevne pristojnosti po ZNP predstavljata bodisi stalno bodisi začasno prebivališče udeleženca v času vložitve predloga oziroma v času pričetka postopka. Vendar udeleženka nima registriranega ne stalnega ne začasnega prebivališča v RS. Tako je nastopila situacija iz petega odstavka 12. člena ZNP, ki določa, da če so za odločanje v nepravdnem postopku pristojna sodišča RS, pa ni mogoče ugotoviti, katero sodišče je krajevno pristojno, določi krajevno pristojnost sodišča Vrhovno sodišče RS (ordinacija pristojnosti).
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi
Zgolj dejstvo, da je sodišče ugovor predlagateljice zoper obtožni akt zavrnilo, še ne pomeni, da je sodišče ravnalo pristransko. Predlagateljica bi morala v predlogu navesti, katere konkretne okoliščine kažejo na pristransko odločanje sodišča v obravnavanem primeru.
Po oceni revizijskega sodišča sodišči prve in druge stopnje nista potrebovali znanja, s katerim ne bi sami razpolagali, torej nista bili dolžni svojega zaznavanja in sklepanja dopolnjevati s posebnim strokovnim znanjem, ki bi lahko pripomoglo pri ugotavljanju pravno odločilnih dejstev. Zadostovala je vizuelna percepcija ter logično, življenjsko izkustveno sklepanje in znanje splošne izobrazbe. Tipologični argumenti, ki so nujni za uporabo pravnih standardov, med katere spada v spornem primeru tudi ocena nastanka škode ter protipravnosti toženčevega ravnanja, se torej niso nanašali na določeno strokovno ali poklicno vedenje ali ravnanje, ki bi zahtevalo dopolnitev sodnikovega spoznavnega procesa z izvedencem. Zato procesne kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP ni.
Kršitev zmotne uporabe materialnega prava ne more biti storjena zgolj s citatom zakonske določbe, katere potem sodišče ne uporabi v korist pravdne stranke, ki se na določbo sklicuje. Prav tako dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje - da toženec s svojim ravnanjem ni poškodoval tožničinih stvari, da kadi ni odtujil, da določenih vplivov izvedbe del kot tudi samega stanja po zalitju vode ni mogel preprečiti (smrad, prašenje), ali pa celo, da določenih oblik škode tožeča stranka upoštevaje predložene dokaze (predvsem fotografije) niti ni izkazala, oziroma so celo predstavljale nujne posledice samega zalitja vode, kar vse je toženec pri sanaciji odpravljal, niso omogočale uporabo določbe 131. člena OZ.
Prvostopenjska sodnica je na naroku za glavno obravnavo dne 14. 2. 2014 tožničinega pooblaščenca (odvetnika) določno vprašala ali ima glede na navedbe o tožničinih vlaganjih še kakšne trditve glede nastanka njene solastninske pravice. V polju običajnega pravniškega diskurza bi moralo biti odvetniku popolnoma jasno, da bi moral za zagotovitev utemeljenosti tožbenega zahtevka postaviti dodatne trditve o vzroku povečanja tožničinega solastninskega deleža (če je za takšne trditve sploh obstajala dejanska podlaga), ki bi seveda morale biti podprte z ustreznimi dokazni predlogi.
Višje sodišče bi dejansko stanje lahko dopolnjevalo (ob upoštevanju varovalke iz 355. člena ZPP) le na podlagi pritožbene obravnave, nikakor pa ne na seji senata, kot je to storilo v konkretnem primeru, zato so utemeljeni revizijski očitki o kršitvi določb pravdnega postopka v zvezi z nedopustnim kabinetnim ugotavljanjem dejanskega stanja (prva in peta alineja 385. člena ZPP in drugi ter tretji odstavek 347. člena ZPP), ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017953
OZ člen 70, 72. ZZ člen 31, 57, 58/2. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15, 481.
ničnost pogodbe - zakonito zastopanje - zavod - obseg pooblastil - prekoračitev pooblastil zakonitega zastopnika - vpis v sodni register - dovoljenost revizije - gospodarski spor
Presoja dobre vere tožene stranke, ki jo je opravilo višje sodišče, bi bila relevantna le v primeru, če bi tožena stranka želela odstopiti od pogodbe. V obravnavani zadevi ni tako. Zakon je jasen tudi glede posledic za pravni posel, ki ga sklene zastopnik, ki prekorači pooblastilo in ki ga zastopani ne odobri. V primeru, da bi šlo za druge osebe civilnega prava (in ne za zavod, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju), bi bil tak pravni posel brez pravnih učinkov.
Višje sodišče je pravilno izhajalo iz razlikovanja med pravnimi osebami, katerih notranja organizacija in zastopanje sta urejena z zakonom, in drugimi osebami civilnega prava. Obseg pooblastil zakonitega zastopnika zavoda je določen z ZZ, sme pa se omejiti z notranjimi pravili. Iz zakonske določbe, da se zakoniti zastopnik vpisuje v sodni register in da vpisi v sodni register nasproti tretjim učinkujejo od dneva vpisa (drugi odstavek 58. člena ZZ), izhaja, da notranje omejitve zastopnikovega pooblastila nasproti tretjim učinkujejo le, če so vpisane v sodni register. To je pomembno tudi za varnost pravnega prometa.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – samovoljnost - opis kaznivega dejanja
Za presojo, ali je kaznivo dejanje samovoljnosti storjeno, mora biti pravica (ali domnevna pravica), ki naj bi si jo obdolženec samovoljno vzel, v opisu dejanja konkretno opredeljena. Šele taka konkretizacija opisa omogoča zaključek ali je obsojenec tako pravico dejansko imel (oziroma je le mislil, da jo ima) in ali je šlo za samovoljno vzetje take pravice.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS0017912
ZSR člen 50. SZ člen 147. SZ-1 člen 111, 111/3. ZPP člen 339, 339/2-14.
dopuščena revizija - tožba na izpraznitev stanovanja - privatizacija stanovanj - imetnik stanovanjske pravice - pridobitev stanovanjske pravice po samem zakonu - najemna pogodba - odklonitev sklenitve najemne pogodbe - obseg obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Vrhovno sodišče je v več odločbah pojasnilo, da je bilo po določbi 50. člena ZSR mogoče zahtevati izselitev nezakonito vseljene osebe bodisi v upravnem postopku bodisi s tožbo v roku dveh let od vselitve, da pa je po preteku tega roka nezakonito vseljena oseba pridobila stanovanjsko pravico oziroma je uživala stanovanjsko varstvo, enako tistemu, ki ga je užival imetnik stanovanjske pravice.
Zaključilo torej je, da so bili razlogi za neobstoj najemne pogodbe na strani tožencev. Tega ni z ničemer obrazložilo. Zagotavljanje uvida v razloge za odločitev sodišča predstavlja pravica do obrazložene sodne odločbe kot samostojne razsežnosti pravice do poštenega sojenja iz 22. člena Ustave. Sodišče je dolžno na jasen, razumljiv in pravno razčlenjen način utemeljiti svojo odločitev, ki jo je mogoče objektivno preizkusiti.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek
Zahteva za varstvo zakonitosti se sme tako zoper odločbo, s katero je bil končan kazenski postopek, kot tudi zoper drugo odločbo, vložiti šele po pravnomočno končanem kazenskem postopku. Edino izjemo, kjer zakon dovoljuje vložitev zahteve za varstvo zakonitosti med kazenskim postopkom, omogoča določba četrtega odstavka 420. člena ZKP.
ZPP člen 370, 370/3, 339, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 82, 82/2.
prodajna pogodba - pogodbena volja strank - ugotovitev dejanskega stanja - razlaga pogodbe - sporno pogodbeno določilo - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Ugotavljanje vsebine pogodbene volje po ustaljeni sodni praksi spada v polje ugotavljanja dejanskega stanja, zato na revizijski stopnji po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP ni več izpodbojno. Revident s tem, ko odločitev pritožbenega sodišča izpodbija z vztrajanjem pri svojem razumevanju pomena spornega pogodbenega določila, torej nedovoljeno izpodbija dejansko stanje, s čimer ne more uspeti.
ZKP člen 372, 372-4. KZ-1 člen 325, 325/1. PZ člen 3.
kršitev kazenskega zakona – zakonski znaki kaznivega dejanja - pravna opredelitev - ogrožanje posebnih vrst javnega prometa – ladijski promet
Pojem
ladijski promet ni
izrecno definiran niti v Pomorskem zakoniku, niti v KZ-1, vendar na podlagi jezikovne razlage
lahko predstavlja le promet z ladjami. S tem je zakonodajalec zarisal polje kaznivosti 325. člena KZ-1, in sicer tako, da v njegov okvir sodi protipredpisna plovba ladij, ne pa tudi plovba čolnov in drugih manjših plovil.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi
Splošne navedbe o pristranskem in nezakonitem delovanju sodišča ne zadostijo standardu obrazloženosti predloga za prenos krajevne pristojnosti. V svojem predlogu bi morala predlagateljica navesti, katere konkretne okoliščine kažejo na pristransko odločanje sodišča v obravnavanem primeru.
vrnitev v prejšnje stanje - pooblastitveno razmerje - zamuda roka za plačilo sodne takse za tožbo - pritožba
Neskrbnost v medsebojni komunikaciji stranke in odvetnika ni opravičen vzrok za zamudo, ki bi narekoval vrnitev v prejšnje stanje. Zamuda pri plačilu sodne takse je nastala po njuni krivdi.
Pritožnikov odvetnik, ki mu je prvostopenjsko sodišče vročilo plačilni nalog, je bil dolžan pritožniku to dejstvo sporočiti, prav tako pa je bil tudi pritožnik dolžan sporočiti odvetniku svoje specifične okoliščine (invalidnost), vsled temu pa bi se morala dogovoriti o drugačnem načinu medsebojne komunikacije, upoštevaje posebne okoliščine pritožnika, ki zanju v obravnavanem primeru niso bile nepredvidljive in nepremostljive.
dovoljena revizija - dohodnina od dobička iz kapitala - nabavna vrednost kapitala - čas pridobitve - sklenitev pogodbe - sklenitev aneksa - pomembno pravno vprašanje
Glede na okoliščine obravnavanega primera na spremembo vrednosti nepremičnine ob pridobitvi ne vpliva aneks (o spremembi nakupne cene), saj je bil ta sklenjen po pridobitvi nepremičnine in zgolj zaradi višje dosežene kupnine ob nadaljnji prodaji nepremičnine.
Iz pogodbe z dne 28. 12. 2010 izhaja, da ne gre za dogovor, da se bo spremenila nabavna vrednost nepremičnine oziroma da se pod pogojem določi višja kupnina, ampak da se dogovori druge vrste plačilo, katerega namen je varstvo pravic upnikov pravne osebe, kar pa za odmero dohodnine od dobička iz kapitala v obravnavanem primeru ni relevantno.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 37, 37/2, 68, 93, 93/1. ZDSS-1 člen 5, 5/1-b. Pravilnik o službenih stanovanjih Ministrstva za obrambo člen 2, 2/1.
dovoljena revizija - dodelitev službenega stanovanja - pravica iz delovnega razmerja - pristojnost delovnega sodišča - ničnost - javnopravna stvar - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
V obravnavanem primeru gre za „interni razpis“, dodelitev službenih stanovanj, s katerim daje delodajalec na razpolago službena stanovanja svojim delavcem, in le oni imajo pravico kandidirati na razpisu za njihovo dodelitve oziroma zamenjavo. Ob dejstvu, da je službeno stanovanje namenjeno za oddajo zaradi zadovoljevanja službenih potreb in da imajo pravico kandidirati na razpisu, ki ga objavi delodajalec, le njegovi zaposleni, in posledici, ki jo v obravnavni zadevi predstavlja zavrnitev dodeljenega stanovanja na obračun in povrnitev stroškov prevoza delavca na delo in z dela, je po presoji Vrhovnega sodišča obravnavni spor o pravici kandidirati na razpisu za dodelitev službenih stanovanj, spor o pravici iz delovnega razmerja v smislu točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za katerega je stvarno pristojno delovno sodišče.
Izpodbijani akt o dodelitvi službenega stanovanja na razpisu, ni upravni akt, ker ne predstavlja upravne odločbe niti ne drugega akta, ki je lahko predmet izpodbijanja v upravnem sporu, saj ga tožeča stranka ni izdala v okviru izvrševanja upravne funkcije. Hkrati pa tudi ne predstavlja oblastvenega akta, saj ga tožena stranka ni izdala v izvrševanju svoje oblastvene funkcije, ampak kot delodajalec v razmerju do tožnika kot svojega zaposlenega.