ZKP člen 372, 372-4. KZ-1 člen 325, 325/1. PZ člen 3.
kršitev kazenskega zakona – zakonski znaki kaznivega dejanja - pravna opredelitev - ogrožanje posebnih vrst javnega prometa – ladijski promet
Pojem
ladijski promet ni
izrecno definiran niti v Pomorskem zakoniku, niti v KZ-1, vendar na podlagi jezikovne razlage
lahko predstavlja le promet z ladjami. S tem je zakonodajalec zarisal polje kaznivosti 325. člena KZ-1, in sicer tako, da v njegov okvir sodi protipredpisna plovba ladij, ne pa tudi plovba čolnov in drugih manjših plovil.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017953
OZ člen 70, 72. ZZ člen 31, 57, 58/2. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15, 481.
ničnost pogodbe - zakonito zastopanje - zavod - obseg pooblastil - prekoračitev pooblastil zakonitega zastopnika - vpis v sodni register - dovoljenost revizije - gospodarski spor
Presoja dobre vere tožene stranke, ki jo je opravilo višje sodišče, bi bila relevantna le v primeru, če bi tožena stranka želela odstopiti od pogodbe. V obravnavani zadevi ni tako. Zakon je jasen tudi glede posledic za pravni posel, ki ga sklene zastopnik, ki prekorači pooblastilo in ki ga zastopani ne odobri. V primeru, da bi šlo za druge osebe civilnega prava (in ne za zavod, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju), bi bil tak pravni posel brez pravnih učinkov.
Višje sodišče je pravilno izhajalo iz razlikovanja med pravnimi osebami, katerih notranja organizacija in zastopanje sta urejena z zakonom, in drugimi osebami civilnega prava. Obseg pooblastil zakonitega zastopnika zavoda je določen z ZZ, sme pa se omejiti z notranjimi pravili. Iz zakonske določbe, da se zakoniti zastopnik vpisuje v sodni register in da vpisi v sodni register nasproti tretjim učinkujejo od dneva vpisa (drugi odstavek 58. člena ZZ), izhaja, da notranje omejitve zastopnikovega pooblastila nasproti tretjim učinkujejo le, če so vpisane v sodni register. To je pomembno tudi za varnost pravnega prometa.
Prvostopenjska sodnica je na naroku za glavno obravnavo dne 14. 2. 2014 tožničinega pooblaščenca (odvetnika) določno vprašala ali ima glede na navedbe o tožničinih vlaganjih še kakšne trditve glede nastanka njene solastninske pravice. V polju običajnega pravniškega diskurza bi moralo biti odvetniku popolnoma jasno, da bi moral za zagotovitev utemeljenosti tožbenega zahtevka postaviti dodatne trditve o vzroku povečanja tožničinega solastninskega deleža (če je za takšne trditve sploh obstajala dejanska podlaga), ki bi seveda morale biti podprte z ustreznimi dokazni predlogi.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4. SPZ člen 43, 43/2, 45, 45/2.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dedič - posestnik - dobrovernost - dobra vera dediča - raziskovalna dolžnost - napake volje - zmota - opravičljiva zmota - skrbnost
Okoliščine, ki izpodbijejo dobro vero posestnika, je treba presojati v vsakem posameznem primeru posebej.
Vsebino in obseg skrbnosti, ki se pričakuje od povprečnega posestnika pri preverjanju pripadnosti stvari, je treba na drugi strani uravnotežiti z obveznostmi in ravnanjem zemljiškoknjižnega lastnika, ki posesti ne izvršuje in ne uveljavlja svojih lastninskopravnih upravičenj na način, ki bi pri posestniku lahko vzbudil dvom o pripadnosti stvari. Dedič je torej dolžan preverjati lastninsko stanje stvari, ki jo je pošteno prevzel v posest od svojega pravnega prednika, le v primerih, če obstajajo posebne okoliščine, ki bi pri povprečno skrbnemu posestniku lahko vzbudile sum, da ni lastnik stvari. Če ob takšnih posebnih okoliščinah posestnik ne reagira z ustreznim raziskovanjem glede lastništva, njegova zmota o pripadnosti stvari ne more biti več opravičljiva, njegova nadaljnja posest pa s tem izgubi značaj dobrovernosti.
Dopusti se revizija glede pravnega vprašanja pravilnosti presoje sodišč nižjih stopenj o vzročni zvezi med škodnim dogodkom in nastalo škodo, tj. glede pravilnosti zaključka o deljeni vzročnosti.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi
Splošne navedbe o pristranskem in nezakonitem delovanju sodišča ne zadostijo standardu obrazloženosti predloga za prenos krajevne pristojnosti. V svojem predlogu bi morala predlagateljica navesti, katere konkretne okoliščine kažejo na pristransko odločanje sodišča v obravnavanem primeru.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS0017939
ZOZP člen 1a.-8, 26, 26/1, 42č, 42j, 42j/3-1. Direktiva 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki spreminja Direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS (Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti) člen 4, 6. ZPP člen 380, 380/2.
dopuščena revizija - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - kraj škodnega dogodka - povrnitev nepremoženjske škode - škoda iz prometne nesreče v tujini - pojem škode na ozemlju RS - odgovornostna zavarovalnica - pooblaščena zavarovalnica - pasivna stvarna legitimacija - pasivna legitimacija Slovenskega zavarovalnega združenja
Odločitev sodišč nižjih stopenj, da v nobenem primeru ni podana pasivna legitimacija Slovenskega zavarovalnega združenja, je materialno pravno napačna.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek
Zahteva za varstvo zakonitosti se sme tako zoper odločbo, s katero je bil končan kazenski postopek, kot tudi zoper drugo odločbo, vložiti šele po pravnomočno končanem kazenskem postopku. Edino izjemo, kjer zakon dovoljuje vložitev zahteve za varstvo zakonitosti med kazenskim postopkom, omogoča določba četrtega odstavka 420. člena ZKP.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – samovoljnost - opis kaznivega dejanja
Za presojo, ali je kaznivo dejanje samovoljnosti storjeno, mora biti pravica (ali domnevna pravica), ki naj bi si jo obdolženec samovoljno vzel, v opisu dejanja konkretno opredeljena. Šele taka konkretizacija opisa omogoča zaključek ali je obsojenec tako pravico dejansko imel (oziroma je le mislil, da jo ima) in ali je šlo za samovoljno vzetje take pravice.
Višje sodišče bi dejansko stanje lahko dopolnjevalo (ob upoštevanju varovalke iz 355. člena ZPP) le na podlagi pritožbene obravnave, nikakor pa ne na seji senata, kot je to storilo v konkretnem primeru, zato so utemeljeni revizijski očitki o kršitvi določb pravdnega postopka v zvezi z nedopustnim kabinetnim ugotavljanjem dejanskega stanja (prva in peta alineja 385. člena ZPP in drugi ter tretji odstavek 347. člena ZPP), ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
Ker je podpis pritožbe nujna obligatorna (formalna) zahteva, ki jo mora stranka izpolniti, da doseže njeno obravnavo, prej navedena procesna določila ne dopuščajo tako široke razlage, za kakršno se s sklicevanjem – da je zahtevi po podpisanosti pritožbe zadoščeno že s tem, da so v glavi pritožbe navedeni podatki pooblaščenke oz. da je vsebovana na njenem dopisnem papirju – zavzema revizija. Funkcija podpisa v luči omenjenih določb ZPP je v izkazovanju istovetnosti vlagatelja oz. v avtorizaciji pritožbe.
Glede na dejanske ugotovitve o odsotnosti animus novandi in upoštevaje drugi odstavek 323. člena OZ novacije ne ustanavljajo sporazumi, ki se nanašajo na modalitete izpolnitve obveznosti. V konkretnem primeru sta se namreč pravdni stranki z Dodatkom dogovorili še za dodaten način izpolnitve pogodbene obveznosti tožencev, in sicer z večkratnim pobotom.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS0017912
ZSR člen 50. SZ člen 147. SZ-1 člen 111, 111/3. ZPP člen 339, 339/2-14.
dopuščena revizija - tožba na izpraznitev stanovanja - privatizacija stanovanj - imetnik stanovanjske pravice - pridobitev stanovanjske pravice po samem zakonu - najemna pogodba - odklonitev sklenitve najemne pogodbe - obseg obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Vrhovno sodišče je v več odločbah pojasnilo, da je bilo po določbi 50. člena ZSR mogoče zahtevati izselitev nezakonito vseljene osebe bodisi v upravnem postopku bodisi s tožbo v roku dveh let od vselitve, da pa je po preteku tega roka nezakonito vseljena oseba pridobila stanovanjsko pravico oziroma je uživala stanovanjsko varstvo, enako tistemu, ki ga je užival imetnik stanovanjske pravice.
Zaključilo torej je, da so bili razlogi za neobstoj najemne pogodbe na strani tožencev. Tega ni z ničemer obrazložilo. Zagotavljanje uvida v razloge za odločitev sodišča predstavlja pravica do obrazložene sodne odločbe kot samostojne razsežnosti pravice do poštenega sojenja iz 22. člena Ustave. Sodišče je dolžno na jasen, razumljiv in pravno razčlenjen način utemeljiti svojo odločitev, ki jo je mogoče objektivno preizkusiti.
V obravnavanem primeru je pravica do odškodnine samostojna pravica, v zvezi z določitvijo katere 73. člen ZDen zgolj napotuje na uporabo predpisov o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini.
načelo specialnosti - lastninska pravica na nepremičnini - poslovni prostor - ugotovitev lastninske pravice na delu poslovnega prostora - stvarnopravno varstvo - dejanska etažna lastnina - oblikovanje tožbenega zahtevka - postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - pravdni postopek - razmerje med pravdnim postopkom in postopkom za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL
Zgolj površinsko oddeljen del (enotnega) poslovnega prostora, ki je predmet tožbenega zahtevka, nima stvarnopravne samostojnosti in kot tak ne more biti samostojen predmet stvarnopravnih pravic.
V sodni praksi ni najti jasnega in dokončnega odgovora na vprašanje pravilnega oblikovanja tožbenega zahtevka, ko gre za uveljavljanje stvarnopravnega varstva dejanske etažne lastnine. Ker lastnina posameznega dela brez povezanosti s skupnimi deli zgradbe in zemljiščem ne more obstajati kot neodvisno pravno razmerje oziroma je etažna lastnina lahko predmet razpolaganja zgolj kot celota, mora tožbeni zahtevek določno zajeti obe komponenti, tj. identifikacija posameznega dela z določno opredelitvijo solastniškega dela na skupnih delih in pripadajočem zemljišču. Kljub zemljiškoknjižni neizvedljivosti takega zahtevka (zaradi nevzpostavitve etažne lastnine) mu pravnega varstva ni mogoče odreči, saj njegova ugoditev predstavlja za tožečo stranko prvi korak k vzpostavitvi etažne lastnine v skladu z določbami SPZ.
Postopek po ZVEtL-u tudi ni edina (pač pa le dodatna) možnost varstva njihove pravice. Zakonske domneve, ki jih določa ZVEtL, veljajo le v tem nepravdnem postopku, kar zakon blaži z dejstvom, da odločba o vzpostavitvi etažne lastnine po ZVEtL ne postane materialno pravnomočna. Poudariti še velja, da pravnomočna zavrnitev zahtevka za ugotovitev lastninske pravice v konkretnem primeru ne more biti ovira za vzpostavitev etažne lastnine s sodno odločbo po ZVEtL.
vrnitev v prejšnje stanje - pooblastitveno razmerje - zamuda roka za plačilo sodne takse za tožbo - pritožba
Neskrbnost v medsebojni komunikaciji stranke in odvetnika ni opravičen vzrok za zamudo, ki bi narekoval vrnitev v prejšnje stanje. Zamuda pri plačilu sodne takse je nastala po njuni krivdi.
Pritožnikov odvetnik, ki mu je prvostopenjsko sodišče vročilo plačilni nalog, je bil dolžan pritožniku to dejstvo sporočiti, prav tako pa je bil tudi pritožnik dolžan sporočiti odvetniku svoje specifične okoliščine (invalidnost), vsled temu pa bi se morala dogovoriti o drugačnem načinu medsebojne komunikacije, upoštevaje posebne okoliščine pritožnika, ki zanju v obravnavanem primeru niso bile nepredvidljive in nepremostljive.
dovoljena revizija - dohodnina od dobička iz kapitala - nabavna vrednost kapitala - čas pridobitve - sklenitev pogodbe - sklenitev aneksa - pomembno pravno vprašanje
Glede na okoliščine obravnavanega primera na spremembo vrednosti nepremičnine ob pridobitvi ne vpliva aneks (o spremembi nakupne cene), saj je bil ta sklenjen po pridobitvi nepremičnine in zgolj zaradi višje dosežene kupnine ob nadaljnji prodaji nepremičnine.
Iz pogodbe z dne 28. 12. 2010 izhaja, da ne gre za dogovor, da se bo spremenila nabavna vrednost nepremičnine oziroma da se pod pogojem določi višja kupnina, ampak da se dogovori druge vrste plačilo, katerega namen je varstvo pravic upnikov pravne osebe, kar pa za odmero dohodnine od dobička iz kapitala v obravnavanem primeru ni relevantno.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 37, 37/2, 68, 93, 93/1. ZDSS-1 člen 5, 5/1-b. Pravilnik o službenih stanovanjih Ministrstva za obrambo člen 2, 2/1.
dovoljena revizija - dodelitev službenega stanovanja - pravica iz delovnega razmerja - pristojnost delovnega sodišča - ničnost - javnopravna stvar - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
V obravnavanem primeru gre za „interni razpis“, dodelitev službenih stanovanj, s katerim daje delodajalec na razpolago službena stanovanja svojim delavcem, in le oni imajo pravico kandidirati na razpisu za njihovo dodelitve oziroma zamenjavo. Ob dejstvu, da je službeno stanovanje namenjeno za oddajo zaradi zadovoljevanja službenih potreb in da imajo pravico kandidirati na razpisu, ki ga objavi delodajalec, le njegovi zaposleni, in posledici, ki jo v obravnavni zadevi predstavlja zavrnitev dodeljenega stanovanja na obračun in povrnitev stroškov prevoza delavca na delo in z dela, je po presoji Vrhovnega sodišča obravnavni spor o pravici kandidirati na razpisu za dodelitev službenih stanovanj, spor o pravici iz delovnega razmerja v smislu točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za katerega je stvarno pristojno delovno sodišče.
Izpodbijani akt o dodelitvi službenega stanovanja na razpisu, ni upravni akt, ker ne predstavlja upravne odločbe niti ne drugega akta, ki je lahko predmet izpodbijanja v upravnem sporu, saj ga tožeča stranka ni izdala v okviru izvrševanja upravne funkcije. Hkrati pa tudi ne predstavlja oblastvenega akta, saj ga tožena stranka ni izdala v izvrševanju svoje oblastvene funkcije, ampak kot delodajalec v razmerju do tožnika kot svojega zaposlenega.