Skladno s točko 7.1 Splošnih pogojev poslovanja v mednarodnem cestnem tovornem prometu je pošiljatelj solidarno zavezan za plačilo stroškov prevoza tudi v primeru, ko rubrika 14 tovornega lista CMR o tem, kdo plača voznino, ni izpolnjena.

V obravnavanem primeru so bile v okviru investicijskih vzdrževalnih del izvedene zgolj izboljšave, ki sledijo napredku tehnike, ne pa izboljšave, ki bi presegale ta okvir in bi kot take predstavljale opravo posla, ki presega redno upravljanje.

Dejstvo, da so solastniki s potrebno večino izglasovali zamenjavo dvigal in zanjo izbrali izvajalca, ki ni bil najugodnejši, nasprotno bil naj bi celo najdražji, narave posla, to je posla rednega upravljanja, ne spremeni. Kateri posli sodijo med posle rednega upravljanja in kateri posli redno upravljanje presegajo, je odvisno od narave opravljenih del, ne pa od cene, ki jo solastniki za opravljeno delo plačajo.

Za napake, ki zadevajo solidnost gradnje, na podlagi 644. člena ZOR odgovarjata tako izvajalec kot tudi projektant.

Rok za uveljavitev pravic teče od dne, ko je naročnik izvedel za napako. Vendar pa ni dovolj, da je naročnik vedel, da napaka obstaja, temveč je potrebno tudi, da ve, da napaka zadeva solidnost gradnje, ter od kod izvira.

Od naročnika ni mogoče zahtevati, da takoj, ko ugotovi, da ima gradba napako, slednjo graja tako izvajalcu kot projektantu. Dokler ne ve, da napaka zadeva solidnost gradnje ter da napaka izvira iz projektne dokumentacije, mu te dolžnosti ni mogoče naložiti.

Ne glede na to, da je naročnik v dveh drugih primerih o napakah obvestil projektanta nemudoma, ko je izvedel za njihov obstoj, četudi ni vedel, ali te izvirajo iz projektne dokumentacije, to ne pomeni, da bi tako moral ravnati tudi v tem primeru.

Tožena stranka trdi, da je utemeljeno zavrnila sklenitev glavne pogodbe, ker naj bi predpogodba prenehala zaradi spremenjenih okoliščin na podlagi šestega odstavka 33. člena OZ.

Pogodbene stranke so s predpogodbo izrecno izključile vpliv spremembe cene delnic ciljne družbe na obveznost sklenitve glavne pogodbe.

Pogodba je bila med pravdnima strankama sklenjena pred uveljavitvijo novele ZZVZZ-H, ki je bistveno posegla v ureditev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Pred novelo ZZVZZ-H namreč zakon izvajalcem ni nalagal obveznosti upoštevanja sklenjenega dopolnilnega zavarovanja, zato je bilo to predmet pogodbenega urejanja med njimi in zavarovalnicami.

Drži stališče tožeče stranke v reviziji, da ZZVZZ ni razveljavil že sklenjenih pogodb med izvajalci in zavarovalnicami, zaradi česar te še vedno veljajo.