pogodbena odškodninska odgovornost - navadna škoda - izgubljeni dobiček - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Ni sicer sporno, da se je (tožnica) s pogodbo zavezala plačati dogovorjeno ceno, vendar pa v zvezi s tem ni mogoč avtomatičen zaključek, da višina cene ni bila dogovorjena glede na druge pogodbene pogoje. Če višja cena ni bila posledica (zgolj) konkurenčne ponudbe toženke, temveč (tudi) pričakovanja ekskluzivne dobave, potem je tožnici nastala škoda, ker je morala plačati višjo ceno kljub temu, da so bila krmilja dobavljena tudi tretjim osebam. V takem primeru bi obstajala adekvatna vzročna zveza med zatrjevano kršitvijo in vtoževano škodo, saj se je toženka zavezala spoštovati določbo o izključni dobavi prav v zameno za višje plačilo. Ni namreč odločilno, kot navajata sodišči nižjih stopenj, da bi tožnica plačala dogovorjeno ceno tudi v primeru toženkinega spoštovanja določbe o ekskluzivi; odločilno je, da se tožnica očitno ne bi zavezala plačati take cene v primeru toženkinega nespoštovanja omenjene določbe. Kakšen je bil resnični poslovni namen pogodbenih strank, pa je stvar ugotavljanja dejanskega stanja, ki je zaradi napačne uporabe materialnega prava ostalo nepopolno ugotovljeno.
SPZ člen 67, 67/1, 67/2, 67/3, 117, 117/2. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10.
dopuščena revizija - solastnina - posli rednega upravljanja - vzdrževanje stvari - vzdrževanje objekta - investicijska vzdrževalna dela - zamenjava dvigala - izboljšava - cena del
V obravnavanem primeru so bile v okviru investicijskih vzdrževalnih del izvedene zgolj izboljšave, ki sledijo napredku tehnike, ne pa izboljšave, ki bi presegale ta okvir in bi kot take predstavljale opravo posla, ki presega redno upravljanje.
Dejstvo, da so solastniki s potrebno večino izglasovali zamenjavo dvigal in zanjo izbrali izvajalca, ki ni bil najugodnejši, nasprotno bil naj bi celo najdražji, narave posla, to je posla rednega upravljanja, ne spremeni. Kateri posli sodijo med posle rednega upravljanja in kateri posli redno upravljanje presegajo, je odvisno od narave opravljenih del, ne pa od cene, ki jo solastniki za opravljeno delo plačajo.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta bila zavarovalno kritje in obveznost tožene stranke za izplačilo zavarovalnine podana ob nastanku zavarovalnega primera, čeprav do tega dne prvi obrok zavarovalne premije še ni bil plačan.
dopuščena revizija - gradbena pogodba - odgovornost za napake (jamčevanje za napake) - odgovornost za napake - napake gradbe - solidnost gradbe - odgovornost projektanta - odgovornost izvajalca - rok za uveljavitev pravic - notifikacija - začetek teka roka
Za napake, ki zadevajo solidnost gradnje, na podlagi 644. člena ZOR odgovarjata tako izvajalec kot tudi projektant.
Rok za uveljavitev pravic teče od dne, ko je naročnik izvedel za napako. Vendar pa ni dovolj, da je naročnik vedel, da napaka obstaja, temveč je potrebno tudi, da ve, da napaka zadeva solidnost gradnje, ter od kod izvira.
Od naročnika ni mogoče zahtevati, da takoj, ko ugotovi, da ima gradba napako, slednjo graja tako izvajalcu kot projektantu. Dokler ne ve, da napaka zadeva solidnost gradnje ter da napaka izvira iz projektne dokumentacije, mu te dolžnosti ni mogoče naložiti.
Ne glede na to, da je naročnik v dveh drugih primerih o napakah obvestil projektanta nemudoma, ko je izvedel za njihov obstoj, četudi ni vedel, ali te izvirajo iz projektne dokumentacije, to ne pomeni, da bi tako moral ravnati tudi v tem primeru.
Vzrok za lom stekla ni odločilno dejstvo. Šele ob lomu se je namreč pokazala skrita napaka stekla: neustrezna fragmentacija.
Prva toženka odgovarja za napake v materialu, ki so ob (drugem) lomu preprečile fragmentacijo stekla, torej za nekakovosten material. Lomljenje stekla kot tako (torej možnost loma) je sicer morda pričakovano, vendar pa to ne pomeni, da je bilo z opravljenim delom vse v redu, če steklo ni imelo pričakovanih in obljubljenih lastnosti.
Dejstvo, da so dela potekala brez gradbenega dovoljenja, ima lahko posledice na drugih področjih, vendar pa izvajalca ne odveže odgovornosti za kvalitetno opravljeno delo, še zlasti, če je delal po lastnem projektu in vseskozi zatrjeval, da ima vgrajeno steklo ustrezne lastnosti.
dopuščena revizija - izločitvena pravica - ugotovitev obstoja izločitvene pravice
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora biti izločitvena pravica, da lahko upnik njen obstoj uspešno uveljavlja v stečajnem postopku, v skladu z 299. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), že v upnikovem premoženju ali zadošča, da je do začetka stečajnega postopka zgolj nastala in jo je upnik pridobil naknadno.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4002790
OZ člen 426.
zavarovanej terjatve - odstop v zavarovanje - odstop terjatve s pogodbo - cesija
Smisel odstopa terjatve v zavarovanje je v tem, da je dogovorjen zaradi zavarovanja terjatve. Ravno zato ima prevzemnik pravico, da izterja odstopljeno terjatev in iz nje poplača odstopnikov dolg. Posledica odstopa v zavarovanje je prehod terjatve iz premoženja odstopnika v premoženje prevzemnika kot upnika. Posledično (po odstopu terjatve v zavarovanje) je dolžnik zavezan samo novemu upniku. Pravna vez med dolžnikom in starim upnikom je pretrgana in se lahko vzpostavi samo s povratno cesijo. Da naj bi 3. člen Pogodbe o odstopu terjatev urejal prav pogoje in učinke povratne cesije (torej povratnega odstopa odstopljene terjatve) ali pa določal dogovorjeni razvezni pogoj v primeru neplačila, revidentka niti ne zatrjuje.
Tožena stranka trdi, da je utemeljeno zavrnila sklenitev glavne pogodbe, ker naj bi predpogodba prenehala zaradi spremenjenih okoliščin na podlagi šestega odstavka 33. člena OZ.
Pogodbene stranke so s predpogodbo izrecno izključile vpliv spremembe cene delnic ciljne družbe na obveznost sklenitve glavne pogodbe.
pogodbena odškodninska odgovornost - odstop od pogodbe - izpolnitev pogodbe - ponavljanje pritožbenih razlogov v reviziji - utemeljenost revizije
Tožnici na podlagi določil pogodbe ni mogoče očitati nepravilne izpolnitve obveznosti, kar bi bila lahko podlaga za njeno pogodbeno odškodninsko odgovornost. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe namreč toženka v okviru trditvenega in dokaznega bremena ni ustrezno konkretizirala navedb o številu delavcev, ki bi jih morala tožnica priskrbeti za posamezna dela, pri čemer priložena listina o dejanski prisotnosti delavcev ne more nadomestiti teh trditev. Preko navedb o tožničini „opustitvi pojasnile dolžnosti“ zaradi odsotnosti delavcev pa revidentka izpodbija ugotovitve dejanskega stanja, kar v reviziji ni več mogoče.
odgovornost stečajnega upravitelja - sklenitev posojilne pogodbe - posojanje denarja iz stečajne mase - zavarovanje terjatve - huda malomarnost
Da bi se razbremenila očitka hude malomarnosti svojega ravnanja, bi morala tožena stranka trditi in dokazati, da je (že) ob sklepanju Posojilne pogodbe poskrbela za ustrezna zavarovanja danega posojila. Naknadno sklenjena zavarovanja je ne morejo razbremeniti hude malomarnosti.
predlog za dopustitev revizije - nesreča pri delu - regres ZPIZ - stroški zdravljenja - deljena odgovornost - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog toženke v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP zavrnilo.
ZZVZZ člen 62, 62/2, 62/2-6, 62d, 62d/1, 79b, 79b/7.
dopuščena revizija - dopolnilno zdravstveno zavarovanje - pogodba med izvajalcem in zavarovalnico - dolžnosti izvajalca - posredovanje podatkov zavarovalnici - provizija
Pogodba je bila med pravdnima strankama sklenjena pred uveljavitvijo novele ZZVZZ-H, ki je bistveno posegla v ureditev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Pred novelo ZZVZZ-H namreč zakon izvajalcem ni nalagal obveznosti upoštevanja sklenjenega dopolnilnega zavarovanja, zato je bilo to predmet pogodbenega urejanja med njimi in zavarovalnicami.
Drži stališče tožeče stranke v reviziji, da ZZVZZ ni razveljavil že sklenjenih pogodb med izvajalci in zavarovalnicami, zaradi česar te še vedno veljajo.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4. SPZ člen 43, 43/2, 45, 45/2.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dedič - posestnik - dobrovernost - dobra vera dediča - raziskovalna dolžnost - napake volje - zmota - opravičljiva zmota - skrbnost
Okoliščine, ki izpodbijejo dobro vero posestnika, je treba presojati v vsakem posameznem primeru posebej.
Vsebino in obseg skrbnosti, ki se pričakuje od povprečnega posestnika pri preverjanju pripadnosti stvari, je treba na drugi strani uravnotežiti z obveznostmi in ravnanjem zemljiškoknjižnega lastnika, ki posesti ne izvršuje in ne uveljavlja svojih lastninskopravnih upravičenj na način, ki bi pri posestniku lahko vzbudil dvom o pripadnosti stvari. Dedič je torej dolžan preverjati lastninsko stanje stvari, ki jo je pošteno prevzel v posest od svojega pravnega prednika, le v primerih, če obstajajo posebne okoliščine, ki bi pri povprečno skrbnemu posestniku lahko vzbudile sum, da ni lastnik stvari. Če ob takšnih posebnih okoliščinah posestnik ne reagira z ustreznim raziskovanjem glede lastništva, njegova zmota o pripadnosti stvari ne more biti več opravičljiva, njegova nadaljnja posest pa s tem izgubi značaj dobrovernosti.
Po presoji Vrhovnega sodišča pridobitelj koristi zakonske domneve iz tretjega odstavka 256. člena OZ ne more izpodbiti z dokazom o dolžnikovem nezavedanju glede možnosti škodovanja upnikom.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - izguba koristi - višina nadomestila - stroški vzdrževanja - trditveno in dokazno breme
Glede višine odmene po drugem odstavku 72. člena ZDen je v sodni praksi ustaljeno stališče, da je to korist, ki bi jo upravičenec sam dosegel, če bi nepremičnino lahko uporabljal oziroma upravljal, pa je glede na sprejeto zakonsko rešitev ob sami uveljavitvi ZDen še ni mogel.
V obravnavanem primeru je pravica do odškodnine samostojna pravica, v zvezi z določitvijo katere 73. člen ZDen zgolj napotuje na uporabo predpisov o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini.
načelo specialnosti - lastninska pravica na nepremičnini - poslovni prostor - ugotovitev lastninske pravice na delu poslovnega prostora - stvarnopravno varstvo - dejanska etažna lastnina - oblikovanje tožbenega zahtevka - postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL - pravdni postopek - razmerje med pravdnim postopkom in postopkom za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL
Zgolj površinsko oddeljen del (enotnega) poslovnega prostora, ki je predmet tožbenega zahtevka, nima stvarnopravne samostojnosti in kot tak ne more biti samostojen predmet stvarnopravnih pravic.
V sodni praksi ni najti jasnega in dokončnega odgovora na vprašanje pravilnega oblikovanja tožbenega zahtevka, ko gre za uveljavljanje stvarnopravnega varstva dejanske etažne lastnine. Ker lastnina posameznega dela brez povezanosti s skupnimi deli zgradbe in zemljiščem ne more obstajati kot neodvisno pravno razmerje oziroma je etažna lastnina lahko predmet razpolaganja zgolj kot celota, mora tožbeni zahtevek določno zajeti obe komponenti, tj. identifikacija posameznega dela z določno opredelitvijo solastniškega dela na skupnih delih in pripadajočem zemljišču. Kljub zemljiškoknjižni neizvedljivosti takega zahtevka (zaradi nevzpostavitve etažne lastnine) mu pravnega varstva ni mogoče odreči, saj njegova ugoditev predstavlja za tožečo stranko prvi korak k vzpostavitvi etažne lastnine v skladu z določbami SPZ.
Postopek po ZVEtL-u tudi ni edina (pač pa le dodatna) možnost varstva njihove pravice. Zakonske domneve, ki jih določa ZVEtL, veljajo le v tem nepravdnem postopku, kar zakon blaži z dejstvom, da odločba o vzpostavitvi etažne lastnine po ZVEtL ne postane materialno pravnomočna. Poudariti še velja, da pravnomočna zavrnitev zahtevka za ugotovitev lastninske pravice v konkretnem primeru ne more biti ovira za vzpostavitev etažne lastnine s sodno odločbo po ZVEtL.
lastninska pravica na nepremičnini - vodno zemljišče - javno dobro - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje javnega dobra - dopuščena revizija
Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje ali je mogoče posest izvajati prek vode, ki je javno dobro, revizijsko sodišče odgovarja nikalno.
Ker je podpis pritožbe nujna obligatorna (formalna) zahteva, ki jo mora stranka izpolniti, da doseže njeno obravnavo, prej navedena procesna določila ne dopuščajo tako široke razlage, za kakršno se s sklicevanjem – da je zahtevi po podpisanosti pritožbe zadoščeno že s tem, da so v glavi pritožbe navedeni podatki pooblaščenke oz. da je vsebovana na njenem dopisnem papirju – zavzema revizija. Funkcija podpisa v luči omenjenih določb ZPP je v izkazovanju istovetnosti vlagatelja oz. v avtorizaciji pritožbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS0017939
ZOZP člen 1a.-8, 26, 26/1, 42č, 42j, 42j/3-1. Direktiva 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki spreminja Direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS (Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti) člen 4, 6. ZPP člen 380, 380/2.
dopuščena revizija - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - kraj škodnega dogodka - povrnitev nepremoženjske škode - škoda iz prometne nesreče v tujini - pojem škode na ozemlju RS - odgovornostna zavarovalnica - pooblaščena zavarovalnica - pasivna stvarna legitimacija - pasivna legitimacija Slovenskega zavarovalnega združenja
Odločitev sodišč nižjih stopenj, da v nobenem primeru ni podana pasivna legitimacija Slovenskega zavarovalnega združenja, je materialno pravno napačna.