POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4002790
OZ člen 426.
zavarovanej terjatve - odstop v zavarovanje - odstop terjatve s pogodbo - cesija
Smisel odstopa terjatve v zavarovanje je v tem, da je dogovorjen zaradi zavarovanja terjatve. Ravno zato ima prevzemnik pravico, da izterja odstopljeno terjatev in iz nje poplača odstopnikov dolg. Posledica odstopa v zavarovanje je prehod terjatve iz premoženja odstopnika v premoženje prevzemnika kot upnika. Posledično (po odstopu terjatve v zavarovanje) je dolžnik zavezan samo novemu upniku. Pravna vez med dolžnikom in starim upnikom je pretrgana in se lahko vzpostavi samo s povratno cesijo. Da naj bi 3. člen Pogodbe o odstopu terjatev urejal prav pogoje in učinke povratne cesije (torej povratnega odstopa odstopljene terjatve) ali pa določal dogovorjeni razvezni pogoj v primeru neplačila, revidentka niti ne zatrjuje.
dopuščena revizija - gradbena pogodba - odgovornost za napake (jamčevanje za napake) - odgovornost za napake - napake gradbe - solidnost gradbe - odgovornost projektanta - odgovornost izvajalca - rok za uveljavitev pravic - notifikacija - začetek teka roka
Za napake, ki zadevajo solidnost gradnje, na podlagi 644. člena ZOR odgovarjata tako izvajalec kot tudi projektant.
Rok za uveljavitev pravic teče od dne, ko je naročnik izvedel za napako. Vendar pa ni dovolj, da je naročnik vedel, da napaka obstaja, temveč je potrebno tudi, da ve, da napaka zadeva solidnost gradnje, ter od kod izvira.
Od naročnika ni mogoče zahtevati, da takoj, ko ugotovi, da ima gradba napako, slednjo graja tako izvajalcu kot projektantu. Dokler ne ve, da napaka zadeva solidnost gradnje ter da napaka izvira iz projektne dokumentacije, mu te dolžnosti ni mogoče naložiti.
Ne glede na to, da je naročnik v dveh drugih primerih o napakah obvestil projektanta nemudoma, ko je izvedel za njihov obstoj, četudi ni vedel, ali te izvirajo iz projektne dokumentacije, to ne pomeni, da bi tako moral ravnati tudi v tem primeru.
ZZVZZ člen 62, 62/2, 62/2-6, 62d, 62d/1, 79b, 79b/7.
dopuščena revizija - dopolnilno zdravstveno zavarovanje - pogodba med izvajalcem in zavarovalnico - dolžnosti izvajalca - posredovanje podatkov zavarovalnici - provizija
Pogodba je bila med pravdnima strankama sklenjena pred uveljavitvijo novele ZZVZZ-H, ki je bistveno posegla v ureditev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Pred novelo ZZVZZ-H namreč zakon izvajalcem ni nalagal obveznosti upoštevanja sklenjenega dopolnilnega zavarovanja, zato je bilo to predmet pogodbenega urejanja med njimi in zavarovalnicami.
Drži stališče tožeče stranke v reviziji, da ZZVZZ ni razveljavil že sklenjenih pogodb med izvajalci in zavarovalnicami, zaradi česar te še vedno veljajo.
SPZ člen 67, 67/1, 67/2, 67/3, 117, 117/2. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10.
dopuščena revizija - solastnina - posli rednega upravljanja - vzdrževanje stvari - vzdrževanje objekta - investicijska vzdrževalna dela - zamenjava dvigala - izboljšava - cena del
V obravnavanem primeru so bile v okviru investicijskih vzdrževalnih del izvedene zgolj izboljšave, ki sledijo napredku tehnike, ne pa izboljšave, ki bi presegale ta okvir in bi kot take predstavljale opravo posla, ki presega redno upravljanje.
Dejstvo, da so solastniki s potrebno večino izglasovali zamenjavo dvigal in zanjo izbrali izvajalca, ki ni bil najugodnejši, nasprotno bil naj bi celo najdražji, narave posla, to je posla rednega upravljanja, ne spremeni. Kateri posli sodijo med posle rednega upravljanja in kateri posli redno upravljanje presegajo, je odvisno od narave opravljenih del, ne pa od cene, ki jo solastniki za opravljeno delo plačajo.
predlog za dopustitev revizije - nesreča pri delu - regres ZPIZ - stroški zdravljenja - deljena odgovornost - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog toženke v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP zavrnilo.
Vzrok za lom stekla ni odločilno dejstvo. Šele ob lomu se je namreč pokazala skrita napaka stekla: neustrezna fragmentacija.
Prva toženka odgovarja za napake v materialu, ki so ob (drugem) lomu preprečile fragmentacijo stekla, torej za nekakovosten material. Lomljenje stekla kot tako (torej možnost loma) je sicer morda pričakovano, vendar pa to ne pomeni, da je bilo z opravljenim delom vse v redu, če steklo ni imelo pričakovanih in obljubljenih lastnosti.
Dejstvo, da so dela potekala brez gradbenega dovoljenja, ima lahko posledice na drugih področjih, vendar pa izvajalca ne odveže odgovornosti za kvalitetno opravljeno delo, še zlasti, če je delal po lastnem projektu in vseskozi zatrjeval, da ima vgrajeno steklo ustrezne lastnosti.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta bila zavarovalno kritje in obveznost tožene stranke za izplačilo zavarovalnine podana ob nastanku zavarovalnega primera, čeprav do tega dne prvi obrok zavarovalne premije še ni bil plačan.
dopuščena revizija - izločitvena pravica - ugotovitev obstoja izločitvene pravice
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora biti izločitvena pravica, da lahko upnik njen obstoj uspešno uveljavlja v stečajnem postopku, v skladu z 299. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), že v upnikovem premoženju ali zadošča, da je do začetka stečajnega postopka zgolj nastala in jo je upnik pridobil naknadno.
odgovornost stečajnega upravitelja - sklenitev posojilne pogodbe - posojanje denarja iz stečajne mase - zavarovanje terjatve - huda malomarnost
Da bi se razbremenila očitka hude malomarnosti svojega ravnanja, bi morala tožena stranka trditi in dokazati, da je (že) ob sklepanju Posojilne pogodbe poskrbela za ustrezna zavarovanja danega posojila. Naknadno sklenjena zavarovanja je ne morejo razbremeniti hude malomarnosti.
TRANSPORTNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS4002776
URS člen 8. OZ člen 3, 677, 688, 688/1. Konvencije o pogodbi za mednarodni prevoz blaga po cesti (Konvencija CMR) člen 1, 13.
dopuščena revizija - prevozna pogodba - mednarodni cestni prevoz - prevoznina - plačnik prevoznine - tovorni list CMR - izpolnitev tovornega lista - splošni pogoji - splošni pogoji poslovanjA v mednarodnem cestnem tovornem prometu
Skladno s točko 7.1 Splošnih pogojev poslovanja v mednarodnem cestnem tovornem prometu je pošiljatelj solidarno zavezan za plačilo stroškov prevoza tudi v primeru, ko rubrika 14 tovornega lista CMR o tem, kdo plača voznino, ni izpolnjena.
Tožbeni zahtevek za povrnitev vlaganj najemnika v poslovni objekt najemodajalca, ki temelji na pogodbeni podlagi, po vsebini ni enak zahtevku iz naslova neupravičene obogatitve najemodajalca. Pri zahtevku, ki temelji na neupravičeni obogatitvi, je namreč potrebno upoštevati tudi koristnost vlaganj za najemodajalca.
Tožena stranka trdi, da je utemeljeno zavrnila sklenitev glavne pogodbe, ker naj bi predpogodba prenehala zaradi spremenjenih okoliščin na podlagi šestega odstavka 33. člena OZ.
Pogodbene stranke so s predpogodbo izrecno izključile vpliv spremembe cene delnic ciljne družbe na obveznost sklenitve glavne pogodbe.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - izguba koristi - višina nadomestila - stroški vzdrževanja - trditveno in dokazno breme
Glede višine odmene po drugem odstavku 72. člena ZDen je v sodni praksi ustaljeno stališče, da je to korist, ki bi jo upravičenec sam dosegel, če bi nepremičnino lahko uporabljal oziroma upravljal, pa je glede na sprejeto zakonsko rešitev ob sami uveljavitvi ZDen še ni mogel.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi
Zgolj dejstvo, da je sodišče ugovor predlagateljice zoper obtožni akt zavrnilo, še ne pomeni, da je sodišče ravnalo pristransko. Predlagateljica bi morala v predlogu navesti, katere konkretne okoliščine kažejo na pristransko odločanje sodišča v obravnavanem primeru.
Po presoji Vrhovnega sodišča pridobitelj koristi zakonske domneve iz tretjega odstavka 256. člena OZ ne more izpodbiti z dokazom o dolžnikovem nezavedanju glede možnosti škodovanja upnikom.
lastninska pravica na nepremičnini - vodno zemljišče - javno dobro - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje javnega dobra - dopuščena revizija
Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje ali je mogoče posest izvajati prek vode, ki je javno dobro, revizijsko sodišče odgovarja nikalno.
Po oceni revizijskega sodišča sodišči prve in druge stopnje nista potrebovali znanja, s katerim ne bi sami razpolagali, torej nista bili dolžni svojega zaznavanja in sklepanja dopolnjevati s posebnim strokovnim znanjem, ki bi lahko pripomoglo pri ugotavljanju pravno odločilnih dejstev. Zadostovala je vizuelna percepcija ter logično, življenjsko izkustveno sklepanje in znanje splošne izobrazbe. Tipologični argumenti, ki so nujni za uporabo pravnih standardov, med katere spada v spornem primeru tudi ocena nastanka škode ter protipravnosti toženčevega ravnanja, se torej niso nanašali na določeno strokovno ali poklicno vedenje ali ravnanje, ki bi zahtevalo dopolnitev sodnikovega spoznavnega procesa z izvedencem. Zato procesne kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP ni.
Kršitev zmotne uporabe materialnega prava ne more biti storjena zgolj s citatom zakonske določbe, katere potem sodišče ne uporabi v korist pravdne stranke, ki se na določbo sklicuje. Prav tako dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje - da toženec s svojim ravnanjem ni poškodoval tožničinih stvari, da kadi ni odtujil, da določenih vplivov izvedbe del kot tudi samega stanja po zalitju vode ni mogel preprečiti (smrad, prašenje), ali pa celo, da določenih oblik škode tožeča stranka upoštevaje predložene dokaze (predvsem fotografije) niti ni izkazala, oziroma so celo predstavljale nujne posledice samega zalitja vode, kar vse je toženec pri sanaciji odpravljal, niso omogočale uporabo določbe 131. člena OZ.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - nepravdni postopek - prebivališče udeleženca nepravdnega postopka - registracija bivališča v RS - ordinacija pristojnosti
Glavni navezni okoliščini za določitev krajevne pristojnosti po ZNP predstavljata bodisi stalno bodisi začasno prebivališče udeleženca v času vložitve predloga oziroma v času pričetka postopka. Vendar udeleženka nima registriranega ne stalnega ne začasnega prebivališča v RS. Tako je nastopila situacija iz petega odstavka 12. člena ZNP, ki določa, da če so za odločanje v nepravdnem postopku pristojna sodišča RS, pa ni mogoče ugotoviti, katero sodišče je krajevno pristojno, določi krajevno pristojnost sodišča Vrhovno sodišče RS (ordinacija pristojnosti).
NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017905
URS člen 22, 33, 67. ZSZ člen 18, 21, 24, 24/2, 32, 36, 37. ZUreP-1 člen 177, 177/2. ZNP člen 34, 35, 35/1, 103, 104. ZPP člen 70, 247, 254, 254/3, 339, 339/2-14, 339/2-15, 370, 370/3.
dovoljenost revizije - nepravdni postopek - razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - odvzem ostalih nepremičnin - bistveno poslabšanje položaja zaradi razlastitve - izgubljeni dohodek - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca - zamudne obresti - odškodnina za nemožnost uporabe nepremičnine
V skladu z drugim odstavkom 24. člena ZSZ lahko razlaščenec, kateremu se zaradi odvzema dela njegovih nepremičnin položaj bistveno poslabša, predlaga odvzem ostalih nepremičnin, ki jih ima na območju, kjer poteka razlastitev. Namen citirane določbe gotovo ni v tem, da bi pokrila vse, tudi le hipotetično mogoče, uporabe zemljišča. Pri razlagi navedenega pravnega standarda je treba primarno izhajati iz obstoječega položaja, to je obstoječe rabe zemljišč pred razlastitvijo. Poleg tega pa je mogoče upoštevati tudi bodočo rabo zemljišča, vendar le tisto, ki je predvidena (načrtovana) oziroma izkazana z zadostno stopnjo verjetnosti.
ZPP člen 370, 370/3, 339, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 82, 82/2.
prodajna pogodba - pogodbena volja strank - ugotovitev dejanskega stanja - razlaga pogodbe - sporno pogodbeno določilo - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Ugotavljanje vsebine pogodbene volje po ustaljeni sodni praksi spada v polje ugotavljanja dejanskega stanja, zato na revizijski stopnji po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP ni več izpodbojno. Revident s tem, ko odločitev pritožbenega sodišča izpodbija z vztrajanjem pri svojem razumevanju pomena spornega pogodbenega določila, torej nedovoljeno izpodbija dejansko stanje, s čimer ne more uspeti.