dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki se nanaša na ugotovitev obstoja terjatve tožeče stranke do tožene stranke znaša 62.684,88 EUR, vrednost dajatvenega dela pa 9.374,87 EUR, noben pa ne presega revizijskega praga iz 490. člena ZPP.
ZMZPP člen 111. ZPP člen 111, 111/1, 111/3. ZNP člen 37. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 43, 43/5.
priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe - roki - računanje rokov - rok, določen v mesecih
Iz drugega stavka tretjega odstavka 111. člena ZPP, izhaja, da so roki določeni v mesecih, upoštevaje število dni v posameznem mesecu, lahko različno dolgi. Z besedo mesec je, ne glede na število dni, mišljen koledarski mesec.
ZPP člen 139, 139/3, 142, 142/3, 142/4. ZPSto-2 člen 42, 42/2. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - vročanje pravni osebi - vročanje v poštni predal na pošti - vročanje na naslov iz sodnega registra - predhodni postopek zaradi insolventnosti
Obstoj poštnega predala ne izključuje pravilnosti vročanja na naslovu pravne osebe, ki je vpisan v sodni register.
ZFPPIPP člen 5, 52, 52/4, 277, 277/3, 391, 391/1-1, 391/1-2. ZPP člen 483, 483-6.
osebni stečaj - izpodbijanje pravnih dejanj v osebnem stečaju - pritožba - krajevna pristojnost - obdobje izpodbojnosti - izpodbojni in povračilni zahtevek
ZFPPIPP v četrtem odstavku 52. člena določa, da je za odločanje o pritožbah v vseh postopkih zaradi insolventnosti krajevno pristojno Višje sodišče v Ljubljani. Vendar pa pri pritožbi tožnika ni šlo za odločanje o pritožbi v postopku prisilne poravnave ali stečajnem postopku (to je v postopkih zaradi insolventnosti iz 5. člena ZFPPIPP), temveč v postopku v sporu, ki je nastal v zvezi s stečajnim postopkom nad tožnikom (6. točka 483. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pristojnost v takšnih sporih pa se ravna po 63. členu ZPP (to je po sodišču, ki vodi stečajni postopek).
ZFPPIPP v prvem odstavku 391. člena sicer določa, da je obdobje izpodbojnosti iz 269. člena tega zakona v postopku osebnega stečaja zadnja tri leta (in ne zadnjih dvanajst mesecev) pred uvedbo postopka osebnega stečaja. Vendar pa to ne velja pri vseh pravnih poslih ali drugih pravnih dejanjih, temveč le pri tistem pravnem poslu ali drugem pravnem dejanju, ki bi ga stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro osebe, ki bi imela v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe (1. točka prvega odstavka 391. člena ZFPPIPP), ali pri pravnem dejanju iz drugega odstavka 271. člena ZFPPIPP, to je pri pravnem dejanju, na podlagi katerega bi druga oseba prejela dolžnikovo premoženje, ne da bi bila dolžna opraviti svojo nasprotno izpolnitev, ali za nasprotno izpolnitev majhne vrednosti (ki je izpodbojno ne glede na to, ali je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen) (2. točka prvega odstavka 391. člena ZFPPIPP).
Odškodninski zahtevek je zastaral pred začetkom obdobja izpodbojnosti 3. 1. 2011. Zato se Vrhovnemu sodišču ni bilo treba opredeliti do vsebine izpodbojne tožbe, do vprašanja, ali je bil tožnik v primeru zatrjevane opustitve pravnega dejanja (po tretjem odstavku 271. člena ZFPPIPP je izpodbojna le tista opustitev pravnega dejanja, »zaradi katere je stečajni dolžnik izgubil premoženjsko pravico«) hkrati z izpodbojnim zahtevkom (iz prvega odstavka 275. člena ZFPPIPP) dolžan uveljavljati tudi povračilni zahtevek (iz drugega odstavka 278. člena ZFPPIPP) (za vrnitev prejetega oziroma za plačilo denarnega nadomestila). »Če zaradi uspešno uveljavljanega izpodbojnega zahtevka nastane povračilni zahtevek«, je namreč z izpodbojno tožbo (v roku šestih mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka) poleg izpodbojnega zahtevka treba uveljavljati tudi povračilni zahtevek (tretji odstavek 277. člena ZFPPIPP).
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002785
ZFPPIPP člen 42, 442, 442/1, 442/10. OZ člen 364, 369.
dopuščena revizija - predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - povrnitev škode - odgovornost poslovodje odškodninska odgovornost članov poslovodstva - zastaranje terjatev iz gospodarskih pogodb - terjatev pravne osebe, izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja
Tudi v postopkih dopuščene revizije Vrhovno sodišče odloča o posamičnem sporu, zato presoja le tista pravna vprašanja, ki so odločilna za odločitev v zadevi, ne daje pa svetovalnih pravnih mnenj.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravni interes za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - javna korist - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti - vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka zaradi napake pooblaščenca
V sodni praksi je že izoblikovano in ustaljeno stališče, da poslovanje, ki izvira iz notranje sfere stranke, ne more predstavljati upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Notranja sfera stranke (tudi če gre za pravno osebo) ni upravičen vzrok v smislu prvega odstavka 116. člena ZPP. Vrhovno sodišče je večkrat tudi že pojasnilo, da je utemeljen vzrok lahko le tako ravnanje, na katerega stranka ali njen pooblaščenec ne more vplivati, ter da zato tudi napake pooblaščencev ne sodijo v to opredelitev.
Predpostavka za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti je obstoj pravnega interesa (drugi odstavek 374. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP), ki se pri tem pravnem sredstvu kaže v javnem interesu. Če ustaljena sodna praksa že obstaja in če je izpodbijana odločitev z njo skladna, javne koristi od odločitve Vrhovnega sodišča ni mogoče pričakovati.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - poznanstvo med pravdno stranko in sodniki pristojnega sodišča
Okoliščina, da je toženka v obravnavani zadevi višja sodnica Višjega sodišča v Mariboru ter da se v isti stavbi srečuje in pozna s sodniki krajevno in stvarno pristojnega Okrožnega sodišča v Mariboru, ne more sama po sebi utemeljiti dvoma v objektivno nepristranskost sodišča. Predlagateljica pa ne navaja, da bi šlo za tesnejše, prijateljske odnose, ki bi presegali običajno poznanstvo in profesionalno kolegialnost v širšem delovnem okolju.
Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 35, 36.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - odločba italijanskega sodišča - vsebina tuje sodne odločbe - javni red - razlogi za zavrnitev priznanja
Nasprotna udeleženka v pritožbi navaja, da je bila žrtev prevare s strani predlagateljice in njegovih posrednikov. Ker tuje sodne odločbe pod nobenimi pogoji ni dovoljeno preverjati glede vsebine, ta pritožbeni razlog ne more biti upošteven.
Dokler ima upnik na voljo izpolnitveni zahtevek, ne more namesto njega uveljavljati odškodninskega, saj odškodninski zahtevek pride v poštev šele po prenehanju izpolnitvenega. Do prenehanja izpolnitvenega zahtevka, ne da bi bil izpolnjen, pa lahko pride po volji upnika le z razdrtjem ali odpovedjo pogodbe. Ker ima pri dvostranskih pogodbah upnik (tudi) pravico, da zaradi zamude pri izpolnitvi oziroma zaradi neizpolnitve od pogodbe odstopi, zakon določa, da (šele) z odstopom od pogodbe na mesto primarne pogodbene obveznosti stopi odškodninska obveznost (124. člen ZOR). Odškodnina v takšnem primeru pokrije izgubo, ki je nastala, ker pogodbi zvesta stranka ni dobila tistega, kar ji je bilo zagotovljeno s pogodbo.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I) člen 34, 36, 40, 41, 43, 45, 45/2, 53. ZNP člen 19, 19/1. ZPP člen 214, 344.
priznanje tuje sodne odločbe - Uredba ES 44/2001 (Bruseljska uredba I) - odločba italijanskega sodišča - javni red - izvršljivost odločbe sodišča druge stopnje - sklep o stroških postopka - pravica do udeležbe v postopku - pravica do izjave v postopku
43. člen Uredbe, ki se glasi: »Obe stranki lahko zoper razglasitev izvršljivosti vložita pravno sredstvo[,]« je treba razlagati tako, da izključuje pravna sredstva zoper sklep o priznanju izvršljivosti, ki jih notranje pravo daje na voljo tretjim zainteresiranim osebam.
V skladu z ustavnosodnim stališčem mora sodišče v primerih, ko ni jasne in nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, pri odločitvi, ali bo določeno vlogo vročalo nasprotni stranki, izhajati iz težnje po varovanju bistva človekove pravice do izjave.
Uredba ES 44/2001 ne določa, da bi predlagatelj, ki razpolaga s sodbo instančnega sodišča, moral predložiti tudi odločbo sodišča nižje stopnje. Vrhovno sodišče zato pritrjuje sodišču nižje stopnje, da predlagatelj ni bil dolžan predložiti take odločbe, saj je tudi brez tega izpolnil zahteve iz 41. člena Uredbe. Vendar pa to ne pomeni, da bo instančna odločba dejansko v celoti izvršljiva. Ta riziko je nase prevzel predlagatelj sam, saj je zahteval zgolj razglasitev izvršljivosti instančne odločbe, ne pa tudi prvostopenjske odločbe.
Iz stroškovnega dela odločbe, katere izvršljivost je bila razglašena, pa samo po sebi ne izhaja očitno nasprotje z javnim redom (to je neskladnost s tako imenovanim mednarodnim javnim redom, ki sestoji iz tistih imperativnih pravnih norm in moralnih pravil, katerih kršitev bi ogrozila pravno in moralno integriteto slovenske pravne ureditve).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sin sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča - zavrženje predloga - predlagatelj
Predlagateljica v obravnavani zadevi ni stranka postopka (niti pristojno sodišče), temveč je zgolj v sorodstveni oziroma zakonski zvezi s pravdnimi strankami. Na podlagi 67. člena ZPP tako ni upravičena za vložitev predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
priznanje tuje sodne odločbe - pridržek javnega reda - neuporaba iste določbe v dveh primerljivih postopkih - procesni javni red - obstoj vzajemnosti
Bistveno je, da pritožnica prek obravnavane neenake uporabe procesnih določb v dveh primerljivih gospodarskih sporih ni izkazala takšne kršitve procesnih jamstev, ki bi preko pridržka javnega reda terjala odrek priznanja sodbe Gospodarskega sodišča v Beogradu.
ZIZ člen 35, 166. ZPP člen 25, 25/2. ZS člen 114, 114/3, 114/4. ZS-H člen 24, 24/1.
spor o pristojnosti - izvršba - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba na nepremičnini - območje, na katerem leži nepremičnina
Dolžničina nepremičnina, ki je kot prva navedena v upničinem predlogu za izvršbo, se nahaja na območju katastrske občine Portorož, ki je v skladu s 43. točko 8. člena Zakona o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (v nadaljevanju Zakon o območjih občin) spadala v območje občine Piran oziroma v območje sodnega okraja Piran in s tem v območje Okrajnega sodišča v Piranu.
pripor - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora - odločanje sodišča druge stopnje o priporu
Obtoženkina predkaznovanost, okoliščine izvršitve kaznivih dejanj, dejstvo da je brez premoženja, brez zaposlitve, brez denarnega nadomestila ali denarne pomoči in da je še vedno odvisnica od prepovedanih drog, izkazujejo obtoženkino ponovitveno nevarnost. Dejstvo, da je bila obtoženka v času od leta 2002 do 2014 že devetkrat pravnomočno obsojena, med drugim tudi zaradi istovrstnih premoženjskih deliktov, zaradi katerih so ji bile samo v letu 2014 izrečene štiri pogojne obsodbe, ki niso dosegle preventivnega namena, saj je s kaznivimi dejanji nadaljevala tudi v letu 2015, pri čemer je bila v svojem kriminalnem početju zelo vztrajna, pa je ključno tudi pri presoji sorazmernosti tega omejevalnega ukrepa.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - javno naročilo - naročniki - odgovornost odgovorne osebe - sistemska razlagalna metoda
V času storitve prekrška je veljavni ZJN-2 v določbi drugega odstavka 109. člena določal, da se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba naročnika. Z besedno zvezo „odgovorna oseba naročnika“, ki je zakonski znak prekrška, so tako že po jezikovni razlagi zajete odgovorne osebe vseh naročnikov. Naročnik je skupni izraz za vse pravne subjekte, ki se morajo ravnati po ZJN-2, kadar naročajo blago ali storitve. Zato ni potrebno v prekrškovni določbi drugega odstavka 109. člena ponavljati, oziroma iz prvega odstavka 3. člena prepisovati, posameznih naročnikov, v katerih delujejo odgovorne osebe.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - begosumnost - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Obdolženec je državljan Republike Slovenije in ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji, vendar pa je večkrat dalj časa bival na Kubi, kjer ima partnerko in otroka (torej družino) ter v lasti nepremičnine. Navedene okoliščine po oceni sodišča kažejo na nevarnost, da bi ozemlje Slovenije zapustil, se odselil na Kubo in se na ta način izognil temu kazenskemu postopku.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Mnenje kliničnega psihologa še zvišuje doslej ugotovljeno verjetnost, da bi obdolženec na prostosti lahko takšna dejanja, kakršna se mu očitajo, ponovil.
pogodbena odškodninska odgovornost - odstop od pogodbe - izpolnitev pogodbe - ponavljanje pritožbenih razlogov v reviziji - utemeljenost revizije
Tožnici na podlagi določil pogodbe ni mogoče očitati nepravilne izpolnitve obveznosti, kar bi bila lahko podlaga za njeno pogodbeno odškodninsko odgovornost. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe namreč toženka v okviru trditvenega in dokaznega bremena ni ustrezno konkretizirala navedb o številu delavcev, ki bi jih morala tožnica priskrbeti za posamezna dela, pri čemer priložena listina o dejanski prisotnosti delavcev ne more nadomestiti teh trditev. Preko navedb o tožničini „opustitvi pojasnile dolžnosti“ zaradi odsotnosti delavcev pa revidentka izpodbija ugotovitve dejanskega stanja, kar v reviziji ni več mogoče.
pogodbena odškodninska odgovornost - navadna škoda - izgubljeni dobiček - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Ni sicer sporno, da se je (tožnica) s pogodbo zavezala plačati dogovorjeno ceno, vendar pa v zvezi s tem ni mogoč avtomatičen zaključek, da višina cene ni bila dogovorjena glede na druge pogodbene pogoje. Če višja cena ni bila posledica (zgolj) konkurenčne ponudbe toženke, temveč (tudi) pričakovanja ekskluzivne dobave, potem je tožnici nastala škoda, ker je morala plačati višjo ceno kljub temu, da so bila krmilja dobavljena tudi tretjim osebam. V takem primeru bi obstajala adekvatna vzročna zveza med zatrjevano kršitvijo in vtoževano škodo, saj se je toženka zavezala spoštovati določbo o izključni dobavi prav v zameno za višje plačilo. Ni namreč odločilno, kot navajata sodišči nižjih stopenj, da bi tožnica plačala dogovorjeno ceno tudi v primeru toženkinega spoštovanja določbe o ekskluzivi; odločilno je, da se tožnica očitno ne bi zavezala plačati take cene v primeru toženkinega nespoštovanja omenjene določbe. Kakšen je bil resnični poslovni namen pogodbenih strank, pa je stvar ugotavljanja dejanskega stanja, ki je zaradi napačne uporabe materialnega prava ostalo nepopolno ugotovljeno.