ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15, 370, 370/3. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3.
zastavna pravica na nepremičnini - pogodbena hipoteka - dobra vera - nedopustnost izvršbe - skupno premoženje - izločitvena tožba - zemljiškoknjižno nevpisan skupni lastnik - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Ne glede na povezavo z izvršilnim postopkom se v postopku za ugotavljanje nedopustnosti izvršbe ne presoja več pravilnost izdanega sklepa o dovolitvi izvršbe ali pravilnost samega izvršilnega naslova oziroma obstoj in veljavnost upnikove terjatve in zastavnih pravic.
Glede na ugotovitve sodišč, da je toženka pogodbeno hipoteko pridobila v letu 1995, ko je bil izključni zemljiškoknjižni lastnik spornih nepremičnin dolžnik, medtem ko tožnica do leta 2002 v zemljiško knjigo ni bila vpisana kot skupna lastnica, je v tej pravdi, kot je tožnici pravilno pojasnilo že pritožbeno sodišče, odločilnega pomena, ali je bila toženka ob podpisovanju sporazuma o zastavni pravici v dobri veri. V skladu z ustaljeno sodno prakso pogodbena pridobitev zastavne pravice učinkuje tudi zoper nevpisanega skupnega lastnika pod pogojem, da je pridobitelj v dobri veri.
URS člen 22, 33. ZPP člen 2, 286, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZLNDL člen 3, 5. ZTLR člen 12. ZDen člen 1, 2, 3, 4, 5, 19, 51, 54.
lastninska pravica na nepremičnini - pravica uporabe - pridobitev lastninske pravice - denacionalizacija - pridobitev lastninske pravice po ZLNDL - pridobitev lastninske pravice z denacionalizacijo - izbrisna tožba - zastaranje izbrisne tožbe - res iudicata
Položaj tožnika kot denacionalizacijskega upravičenca in položaj tožnika kot zemljiškoknjižnega lastnika, ki se je v zemljiško knjigo vknjižil na podlagi ZLNDL, nista enaka. Tisti, ki so ob uveljavitvi ZLNDL imeli pravico uporabe na nepremičninah (toženka) in so na tej podlagi postali lastniki teh nepremičnin, imajo zoper tistega, ki je vpisan kot lastnik (tožnik), čeprav ob uveljavitvi ZLNDL ni imel pravice uporabe, vložijo lastninsko tožbo. To velja tudi v primeru, če se je zemljiškoknjižni lastnik vpisal v zemljiško knjigo na podlagi ZLNDL, ker je pred tem imel vknjiženo pravico uporabe, pa je dejansko ni imel, saj vpis pravice uporabe ni bil konstitutivne narave. Še toliko bolj to velja, če se je (sedanji) zemljiškoknjižni lastnik v zemljiško knjigo vpisal kot lastnik na podlagi ZLNDL, pa (v zemljiški knjigi vpisane) pravice uporabe niti ni imel in zato tudi ne podlage za njeno vknjižbo.
Dogovor o kompenzaciji vlaganj z najemninami je pomenil del najemne pogodbe, saj je šlo za dogovor o njeni bistveni sestavini - plačilu najemnine oziroma njegovem načinu. Skladno z 31. členom ZPSPP, ki je za najemna razmerja glede poslovnih prostorov veljal v času tožnikovih dogovorov, se je z najemno pogodbo prenesel na pridobitelja. Ni se zato mogoče strinjati z zaključkom sodišča druge stopnje, da naj bi tožnik imel terjatev do pravne prednice toženke.
Zgolj dejstvo porušenja spornih poslovnih prostorov zavrnitve zahtevka ne utemeljuje.
dovoljenost revizije - status kmeta - revizija brez razlogov za dovoljenost
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidentke.
Ker revidentka v reviziji, ob tem, da ni navedla pravne podlage za njeno dovoljenost (drugi odstavek 83. člena ZUS-1), tudi po vsebini ni navajala ne izkazala izpolnjevanja nobenega od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ampak je uveljavljala le revizijske razloge (zmotno uporabo materialnega prava) in bistvene kršitve določb postopka), ni izpolnila navedenega trditvenega in dokaznega standarda za dovoljenost revizije.
ZUS-1 člen 23, 24, 32, 102. ZPP člen 140, 140/2, 142, 142/1, 144. ZIZ člen 9, 42, 42/2, 71.
začasna odredba - vročanje - osebna vročitev - odklonitev sprejema - vrnitev v prejšnje stanje - razveljavitev klavzule pravnomočnosti - opravičljiva zamuda pravnega dejanja - nepravilna vročitev ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje - odklon sprejema pošiljke - odklon sprejema pošiljke po telefonu
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, in napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo prvostopenjsko sodišče, ni mogoče uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Če sodišče zmotno šteje vročitev za opravljeno in na odločbi potrdi pravnomočnost, je za take napake treba uporabiti določbo drugega odstavka 42. člena ZIZ. Le dosledno v skladu z določili ZPP opravljena vročitev pisanja, ki se mora obvezno osebno vročati, ima lahko v primeru, če naslovnik pisanja ne prevzame, pravne posledice, kot jih določa ZPP.
Vročevalec je pustil sodno pisanje na mizi v pritožnikovi pisarni in ga ni vročil ne osebi, pooblaščeni za sprejemanje pošte ne drugemu zaposlenemu. Taka vročitev pa glede na zakonsko določbo po presoji Vrhovnega sodišča ni pravilna. Prav tako ni pravilno stališče, da nekdo, ki po telefonu „odkloni“ sprejem, odklanja sprejem pošiljke v smislu določb ZPP.
DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS1015227
ZDen člen 2, 2/1, 19, 19/1-1, 19/1-4. ZUS-1 člen 27, 27/1-3, 75, 75/2, 85, 85/1-1, 85/2. ZUP (1986) člen 9, 159, 159/2.
dovoljena revizija - denacionalizacija - ovire za vračanje v naravi - bistveno okrnjena možnost opravljanja dejavnosti javne službe - dejavnost vzgoje in izobraževanja - zdravstvena dejavnost - nezmožnost nadomestitve - kompleks - sredstva dokazovanja
Bistveno okrnjena možnost za opravljanje dejavnosti javne službe zaradi nemožnosti nadomestitve iz 1. točke prvega odstavka določbe ZDen je pravni standard, ki ga je treba vsebinsko zapolniti glede na okoliščine konkretnega primera. Dejavnosti javnih služb iz navedene določbe ZDen (to je dejavnosti državnih organov in dejavnosti s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja, kulture oziroma drugih javnih služb) se glede na svojo naravo praviloma opravljajo v zgradbah. Če pa je te dejavnosti glede na njihovo naravo mogoče izvajati le v zgradbah z določenimi konstrukcijskimi značilnostmi in vgrajenimi napravami oziroma v zgradbah, ki izpolnjujejo določene funkcionalne standarde, ali če njihova narava terja določeno teritorialno lego, je takšne zahteve treba upoštevati tudi pri preizkusu možnosti nadomestitve podržavljene nepremičnine.
ZUS-1 člen 22, 22/2. ZPP člen 77, 77/1, 78, 80, 81. ZZZDR člen 192.
predlog za delegacijo pristojnosti - vložila oseba brez procesne sposobnosti - brez odobritve zakonitega zastopnika
Sodišče predlog za delegacijo pristojnosti, ki ga vloži oseba, ki nima procesne sposobnosti in ga njen zakoniti zastopnik ne odobri, zavrže kot nedovoljenega.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - javni poziv - vprašanje ni konkretizirano
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident vprašanja ni izpostavil na zahtevani način, saj ni navedel pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno, niti ni navedel okoliščin, ki bi bile pomembne za zagotovitev pravne varnosti, enotno uporabo prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
dovoljenost revizije - sofinanciranje iz javnih sredstev - razvoj podeželja - vrednostni kriterij - ni pravica izražena v denarni vrednosti
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev na podlagi Javnega razpisa in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na Javni razpis, ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri projektov, ki bodo oziroma ne bodo deležni sofinanciranja iz namenskih sredstev EU. To pa pomeni, da ne gre za pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti.
dovoljenost revizije - soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje - pomembno pravno vprašanje - nestrinjanje s pravno ureditvijo - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Pomembno pravno vprašanje je le vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi, revident pa ne zatrjuje, da naj bi bilo materialno pravo, ki je bilo podlaga za odločitev v tej zadevi, zmotno uporabljeno, temveč v bistvu nasprotuje pravni ureditvi določenega področja, s postavljenim vprašanjem, ob katerem ni navedel niti pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno, ne more uspešno izkazati obstoja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revidentova vloga je bila zavrnjena zaradi neizpolnjevanja formalnih pogojev, čemur niti ne ugovarja, zato zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ne more uspešno uveljavljati z nasprotovanjem (v času odločanja upravnih organov) veljavni pravni ureditvi konkretnega področja in s tem povezanimi zatrjevanimi kršitvami ustavnih pravic.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZKme-1 člen 56, 56/4, 56/5. ZUP člen 9, 10, 146. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 v letih 2011 - 2013 člen 127, 127/2-5.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - neposredna plačila v kmetijstvu - pomembno pravno vprašanje - delna zavrnitev zahtevka za izplačilo sredstev - sklicevanje na kršitve ustavnih pravic - odstop od sodne prakse
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vprašanja niso izpostavljena na zahtevani način iz 6. točke obrazložitve tega sklepa. Revident v bistvu z njimi le izraža nestrinjanje z zavrnitvijo dela zahtevka za izplačilo v drugi fazi postopka po predhodni odobritvi sredstev, pri tem pa niti ne navaja pravnega pravila oziroma pravil, ki naj bi bila kršena. Sklicevanje na kršitve ustavnih pravic, s čimer želi izkazati pomembnost posameznih vprašanj, zato na drugačno odločitev ne more vplivati. Določbe predpisov, ki so bile podlaga za odločitev, so jasne in ne potrebujejo razlage, izpodbijana odločitev pa od njih ne odstopa.
Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zahtevani način, se ne more uspešno sklicevati na odstop oziroma neenotnost sodne prakse glede tega vprašanja. Pri tem glede zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča niti ni opravil primerjave pravnega in dejanskega stanja obeh zadev, v zvezi z zatrjevano neenotnostjo sodne prakse prvostopenjskega sodišča pa ni zadostil niti formalnim pogojem za dovoljenost revizije, saj ni predložil kopij sodnih odločb sodišča prve stopnje, na katere se sklicuje.
dovoljenost revizije - koncesije - gospodarska javna služba - vrednostni kriterij - navedba punctuma - ni pravica izražena v denarni vrednosti
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Navedba punctuma in navajanje ovrednotene cene storitev za izvajanje koncesije v primeru, ko iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da ne gre za zadevo, v kateri bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, ni razlog, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZASP člen 81, 81/1, 130, 130/1, 153, 153/1, 153/2, 153/3.
povrnitev škode - odgovornost države - avtorska pravica - kolektivno uveljavljanje pravic izvajalcev - tarifa za uporabo fonogramov - potrditev tarife po Uradu RS za intelektualno lastnino
Revidentu ni mogoče pritrditi, ko uveljavlja, da je tožena stranka brez vsakega pravnega temelja zadrževala potrditev tarife. Nekdanja določba drugega odstavka 153. člena ZASP, po kateri je kolektivna organizacija predložila splošne tarife v odobritev URSIL-u, ni pomenila, da mora URSIL odobriti vsako predloženo tarifo, pač pa šele potem, ko presodi njeno primernost. Ker so uporabniki fonogramov dolžni po določbi prvega odstavka 130. člena ZASP plačevati „primerno“ nadomestilo, je morala presoja URSIL vsebovati tudi oceno o zneskovni primernosti tarife. Ne drži torej, da URSIL ne bi smel odlašati s potrditvijo splošne tarife tožeče stranke. Sam je ni mogel določiti, lahko pa je dajal pripombe na predloženo tarifo, dokler ne bi bila ustrezno popravljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnica sodišča druge stopnje kot stranka v postopku - poznanstvo med stranko v postopku in sodniki pristojnega sodišča - objektivna nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je predlagateljica višja sodnica višjega sodišča ter da se v isti stavbi srečuje in pozna s sodniki krajevno in stvarno pristojnega okrožnega sodišča, ne more sama po sebi utemeljiti dvoma v objektivno nepristranskost sodišča. Predlagateljica pa ne navaja, da bi pri stikih s sodniki šlo za tesnejše, prijateljske odnose, ki bi presegali običajno poznanstvo in profesionalno kolegialnost v širšem delovnem okolju.
avtorska pravica - imetnik avtorske pravice - fonogrami - pravica do nadomestila - pravica do pravičnega nadomestila za tonsko in vizualno snemanje varovanih del - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - začasno dovoljenje - individualno uveljavljanje avtorskih pravic - odločanje po prostem preudarku - diskrecijska pravica - postopek izdaje dovoljenja
Sama pravica do nadomestila imetnikom pravic na fonogramih ne nastane šele s podelitvijo dovoljenja kolektivni organizaciji. Vendar pa je uveljavitev te pravice mogoča le na način, določen v ZASP.
URSIL je z določitvijo roka in pogojev za začasno kolektivno uveljavljanje pravice ravnal v skladu s tretjim odstavkom 189. člena ZASP. Ker gre v primerih iz tretjega odstavka 189. člena ZASP zgolj za prehodno obliko kolektivnega upravljanja, je zakonodajalec URSIL za postopke izdaje začasnega dovoljenja podelil celo pravico odločanja po prostem preudarku. S tem je bil konkretiziran zgolj način izvrševanja avtorske pravice, ni pa bilo poseženo v samo pravico.
ZASP je v četrtem odstavku 189. člena izjemoma dopustil individualno uveljavljanje pravic, ki se sicer lahko po zakonu uveljavljajo samo kolektivno, vendar le, dokler URSIL ne izda dovoljenja za njihovo kolektivno uveljavljanje ali dokler ni sklenjena ustrezna kolektivna avtorska pogodba. To pomeni, da je bilo imetnikom pravic na fonogramih v vmesnem obdobju, ko ni bilo kolektivnega upravljanja pravice do nadomestila, omogočeno tudi njeno individualno uveljavljanje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - kazenska prijava zoper sodnika - trajanje postopka - manjše sodišče
V postopku je iz opisanih razlogov do sedaj prišlo do izločitve tolikšnega števila sodnikov, da je - upoštevaje tudi naravo kaznivih dejanj, zaradi katerih so bile podane kazenske prijave in zahtevana oprava preiskovalnih dejanj; dejstvo, da gre za manjše sodišče; in nesorazmerno podaljševanje časa trajanja postopka - lahko podan dvom v objektivno nepristranskost celotnega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zavrženje predloga za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - stranke postopka
Predlagateljica v obravnavani zadevi ni stranka postopka (niti pristojno sodišče), temveč je zgolj v sorodstveni oziroma zakonski zvezi s pravdnimi strankami. Na podlagi določil 67. člena ZPP tako ni upravičena za vložitev predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Prav zato, ker je bil revident izvajalec gradbenih del (sam ali s pomočjo podizvajalcev), se ne more braniti, da ni mogel navesti konkretnih dejstev, ki bi ga razbremenili odgovornosti za plačilo pogodbene kazni. Za vsako stanovanje, pri katerem je prišlo do posebnih zahtev končnih kupcev, bi moral navesti, v čem so bile in kako so vplivale na dokončanje stanovanja. Ker tega v tem postopku ni naredil, ne more uspešno uveljavljati bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi imela sodba take pomanjkljivosti (glede opisanih dejstev), da je ni mogoče preizkusiti.