KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007659
ZKP člen 100, 354, 371, 371/1-9, 371/1-11, 395, 420, 420/1-3, 420/2, 424, 424/1. KZ-1 člen 191. ZJRM-1 člen 6.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – prekoračitev obtožbe - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – nasilje v družini – prekršek – nasilno in drzno vedenje - premoženjskopravni zahtevek - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Pri kaznivih dejanjih nasilja v družini je praviloma podana določena kontinuiteta ravnanja storilca oziroma ponavljajoča se ravnanja, ki lahko preidejo v vzorec obnašanja oziroma ravnanja v družini.
Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 4, 4/1, 4/2. ZDDV člen 3, 13, 13/1, 13/2. ZDDV-1 člen 72, 72/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 45, 45/2, 138a. ZUS-1 člen 94, 94/2. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/3. URS člen 23.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - vprašanje za predhodno odločanje SEU - prodaja zemljišč, ki niso vključena med osnovna sredstva samostojnega podjetnika - obdavčljivost transakcije - izključitev sredstev podjetnika iz sistema DDV - prodaja zasebnih sredstev - prodaja sredstev v okviru opravljanja podjetniške dejavnosti - prevalitev naknadno odmerjenega DDV na kupca - določitev dolgovanega DDV, kadar se stranki glede DDV nista ničesar dogovorili
Prodaja osebnega premoženja podjetnika ni predmet DDV le, če podjetnik take prodaje ne opravi v okviru opravljanja svoje gospodarske dejavnosti, temveč v okviru upravljanja svojega osebnega premoženja.
Da je revident s spornimi zemljišči objektivno gledano ravnal kot podjetnik po presoji Vrhovnega sodišča dokazuje to, da je revident kupil zaokrožen zemljiški kompleks, na katerem je nato zgradil trgovski center, da je na spornih zemljiščih izvajal pripravljalna dela za gradnjo trgovskega centra ter končno tudi sama gradnja trgovskega centra na teh parcelah. Takšna ravnanja niso ravnanja upravljanja osebnega premoženja. Na to, da je revident s spornimi zemljišči ravnal kot ravna podjetnik s podjetniškim premoženjem, pa končno izhaja tudi iz ugotovitve, da sta bili sporni zemljiški parceli nujen pogoj za izgradnjo trgovskega centra. Že iz te fizične povezanosti spornih zemljišč z ostalimi predmeti prodaje (nespornimi zemljišči in zgradbo) logično izhaja, da revident z njimi niti ni mogel ravnati drugače kot s preostalimi predmeti prodaje, s katerimi pa je nesporno ravnal kot podjetnik in jih kot tak tudi prodal. Zaradi navedenega Vrhovno sodišče v celoti pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da za enoten kompleks zemljišč ne moreta veljati dva različna davčna režima.
V obravnavanem primeru je višina odmerjenega DDV, ki je bil obračunan od zneska kupnine, pri čemer ni bilo ugotovljeno, da se je revident s kupcema kaj dogovoril glede DDV, pravilna in zakonita le, če ima revident možnost od kupcev izterjati naknadno odmerjeni DDV. Če te možnosti nima, mu je bil davek odmerjen v previsokem znesku in mora biti znižan na takšno raven, kot da bi bil davek že zajet v dogovorjeni ceni.
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obramba je predlagala pridobitev izpisa prometa za telefonske številke treh prič, dokaznega predloga za pribavo izpisov prometa za telefonske številke obsojenca pa ni podala, zato sodišče s tem, ko tega dokaza ni izvedlo, ni kršilo pravic obrambe do izvajanja razbremenilnih dokazov.
ZST-1 člen 13, 13/1. ZUstS člen 23, 23/1. ZPP člen 92, 105a, 384, 384/4.
izredna pravna sredstva - dovoljenost revizije - sodna taksa - plačilo sodne takse - brezplačna pravna pomoč - prekluzivni rok - zastopanje po pooblaščencu
Vrhovno sodišče zaključuje, da je zakonodajalec smel predpisati sodno takso za vložitev izrednega pravnega sredstva in da je glede na fazo postopka, v katerem je ta obveznost vzpostavljena, smel postaviti več omejitev kot za pritožbeni postopek - na eni strani v obliki bolj formaliziranega postopka, na drugi strani pa v zahtevi po strožji presoji skrbnosti (odgovornosti) stranke, ki ima nenazadnje zagotovljeno strokovno zastopanje. Zato sodi, da ureditev, po kateri mora stranka že ob vložitvi revizije zahtevati tudi oprostitev, odlog ali obročno plačevanje sodne takse, ni protiustavna.
V obravnavani zadevi ni podana odškodninska odgovornost države.
Ustna prepoved prodaje produktov, dokler tožnik ne predloži ustreznih analiz in izkaže, da so živila primerna za promet, ne predstavlja toženkinega protipravnega ravnanja, saj je bila izrečena v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP, ker tožnik ob prvem inšpekcijskem pregledu ni predložil dokazil, da tri sporne pijače ustrezajo zahtevam veljavnih predpisov za živila v prometu, kot tudi ne poročil o izvršenih analizah.
Prav tako ne predstavlja protipravnega, nedopustnega dejanja toženke izdaja pisne upravne odločbe, saj je bilo z odločbo prepovedano zgolj tisto ravnanje, ki je bilo prepovedano po samem zakonu. Tožnika je zavezovala (vsebinsko) enaka zakonska prepoved in mu ni bila prepovedana uporaba konkretne esence, pač pa (splošna) uporaba prepovedanih substanc. Tudi mu z odločbo ni bilo prepovedano dodajanje kateregakoli (niti konkretnega) eteričnega olja konoplje, s čimer bi mu bila onemogočena proizvodnja produkta z individualnimi karakteristikami.
Ker vsebina odločb družbi ni onemogočala proizvajanja spornega produkta, že zato s tem ni mogla biti povzročena zatrjevana škoda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO
VS0018021
ZPP člen 367a, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske škode - medicinska napaka (zdravniška napaka) - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije, ker niso podani pogoji iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ožja obrazložitev tega sklepa ima podlago v drugem odstavku 367.c člena ZPP.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika – izključitveni razlog - izločitev dokaza – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za izločitev sodnika iz razloga 2. točke drugega odstavka 39. člena ZKP zadošča, da gre za dokaz, ki se mora izločiti, ob pogoju, da bi zaradi svoje vsebine lahko vplival na nepristranskost sodnikove odločitve o obtožbi. Kdaj se mora dokaz kot nedovoljen izločiti iz spisov, je določeno v več določbah ZKP, medtem ko je presoja možnosti vpliva nedovoljenega dokaza na sodnikovo odločitev vedno dejansko vprašanje, ki se v vsakem posameznem primeru ugotavlja glede na vsebino samega dokaza.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe
Zatrjevanih okoliščin o počasnem vodenju postopka in napačni odločitvi o predlagani začasni odredbi po oceni Vrhovega sodišča ni mogoče subsumirati kot pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – priznanje obtoženca na glavni obravnavi – sprejem priznanja - protispisnost
Sodišče prve stopnje ni odločilo o sprejemu obdolženčevega priznanja krivde na glavni obravnavi in priznanja ni sprejelo niti ga ni zavrnilo. Zato bi morala sodba vsebovati izrek o krivdi, odločbo o kazenski sankciji in druge odločbe, ki jih mora vsebovati izrek obsodilne sodbe, vse odločbe pa bi morale biti tudi ustrezno obrazložene.
pripor - odreditev pripora – utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Mladoletnik je pobegnil od doma, njegovo bivališče ni znano, stikov z očetom nima, mati pa zavrača, da bi ga sprejela, saj naj bi ji grozil z ubojem, ponujeno mu je bilo tudi bivanje v ustanovah, kjer bi mu bila nudena potrebna pomoč, a je to zavrnil, zato odreditev milejšega ukrepa ne pride v poštev.
ZKP člen 307, 307/3, 371, 371/1-3, 371/1-11, 371/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - glavna obravnava - navzočnost na glavni obravnavi - sojenje v nenavzočnosti - pogoji za sojenje v nenavzočnosti - odpoved pravici - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med izrekom in razlogi – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga
Če so pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca podani, obdolženec pa ne izkaže upravičenega razloga za svoj izostanek ter ne predlaga preložitve glavne obravnave, se šteje, da se je pravici do sojenja v navzočnosti odpovedal.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga – dokazni postopek
Ker sodišče ni moglo ugotoviti vsebine suma, da je obsojenec pred izvedbo izrednega osebnega pregleda posedoval predmete, ki jih po hišnem redu zavoda za prestajanje kazni zapora ne bi smel imeti pri sebi, je bil dokazni predlog obsojenčeve obrambe, da sodišče zasliši pričo, ki je odredbo za izvedbo osebnega pregleda izdala in ki bo najbolje vedela, zakaj se je za takšen ukrep odločila, pravno relevanten in primeren.
ZUS-1 člen 19, 19/1, 19/2, 22, 22/1, 25, 25/4. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1.
stroški upravnega spora - udeleženec v upravnem sporu, ki ni glavna stranka - stroški udeleženca - primerna uporaba določb ZPP - potrebni stroški
Zakonodajalec je v 19. členu ZUS-1 določil, da imajo tam navedene osebe, ki niso glavne stranke v upravnem sporu, pravico udeleževati se postopka, ni pa v ZUS-1 uredil vprašanja povrnitve stroškov, ki jih imajo te osebe zaradi sodelovanja v postopku. Po presoji pritožbenega sodišča je treba zato glede tega vprašanja uporabiti določbe ZPP v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da se za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, primerno uporabljajo določbe ZPP. Primerno pa je treba uporabiti tiste določbe ZPP, ki urejajo povračilo stroškov stranskemu intervenientu, saj ima ta v pravdnem postopku smiselno enak položaj kot udeleženci v upravnem sporu v smislu 19. člena ZUS-1.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007642
ZKP člen 340, 340/2, 420, 420/2. KZ člen 220. URS člen 29.
pravice obrambe - dokazni postopek - branje zapisnikov o izpovedbah prič - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev – zloraba zaupanja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obdolženec mora imeti v primeru, ko je izpovedba priče oziroma zagovor soobdolženca edini dokaz ali dokaz, na katerem v odločilni meri temelji obsodilna sodba, realno možnost, da vsaj enkrat v postopku preveri resničnost in zanesljivost oziroma verodostojnost izpovedb prič, oziroma, da je vsaj enkrat navzoč pri izvedbi tega dokaza, to je tedaj, ko priča ali soobdolženec daje izjavo.
ZKP člen 258, 371, 371/2, 395, 395/1. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga – izvedenstvo - presoja pritožbenih navedb - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče je pridobilo tri izvedenska mnenja. Zaključilo je, da je mnenje enega od izvedencev popolno in v skladu dejanskimi okoliščinami, potrjenimi z ostalimi podatki kazenskega spisa, z zaslišanjem tega izvedenca pa je sodišče poiskalo tudi razloge za razhajanja med ugotovitvami posameznih izvedencev. V takšnem procesnem položaju sodišče ni bilo dolžno angažirati še četrtega izvedenca cestnoprometne stroke, niti sprejeti mnenja, ki je bilo za obsojenca najbolj ugodno, temveč sprejeti tisto mnenje, ki ga je po načelu proste presoje dokazov ocenilo kot najbolj logično in prepričljivo.
ZP-1 člen 59, 59/3, 155, 155/1-8, 167, 167/2. URS člen 22.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve - enako varstvo pravic - obrazložitev odločbe
Prekrškovni organ se ni vsebinsko opredelil do trditev odgovorne osebe ter do predloženih dokazov, s katerimi je odgovorna oseba utemeljevala, da je izvajala konkretne ukrepe dolžnega nadzorstva. Odločba prekrškovnega organa ne vsebuje jasne utemeljitve, zakaj s strani odgovorne osebe zatrjevano izvajanje ukrepov ne zadošča oziroma ni dokazano.
Izmikanje preiskavi je pravni standard, katerega konkretno vsebino je treba prilagoditi okoliščinam posameznega primera. Načeloma je mogoče trditi, da se voznik izmika preiskavi takrat, kadar z namernim ravnanjem prepreči možnost, da bi se ugotovila njegova alkoholiziranost.
izločitev sodnika - odklonitveni razlog - pravica do nepristranskega sojenja
Po ustaljeni sodni praksi pravno mnenje sodnika, zavzeto pri opravljanju sodne funkcije, ne more biti odklonitveni razlog.
S sklepanjem z nespornega pravno relevantnega dejstva (odklonitev pravice iz naslova garancije) na drugo pravno relevantno dejstvo (izražena zahteva tožnika po popravilu) meje dovoljenega ni prekoračilo, ampak je nakazalo, kakšen bi lahko bil rezultat dokazne ocene ob uporabi splošnih zakonov mišljenja in izkušenj človeškega spoznanja. Skladno z dejstvom, da gre za hipotetično možnost, ki jo je treba šele preveriti v novem sojenju, je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje,
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017944
ZM člen 15, 16, 16/2. OZ člen 7, 233, 1024.
bianco menica - lastna menica - pooblastilo za izpolnitev menice - menična izjava - poroštvo - ne bis in idem - ugovor res iudicata - ugovor razsojene stvari - zastaranje temeljnega posla - zavarovanje plačila dolga - naknadna dopolnitev menice
Ugovor pravnomočno razsojene stvari ni utemeljen. V prvem sojenju je šlo namreč za drugačno dejansko stanje (historični dogodek) kot v obravnavani zadevi, saj je sodišče odločalo o obveznosti iz listine (bianco menice), ki še ni bila menica in še ni ustvarjala obveznosti, ker bianco menica ni imela vseh sestavin glede na 16. člen ZM. Bianco menica postane prava menica (vrednostni papir) šele s pravilno izpolnitvijo. Obveznost torej še ni nastala in zato tudi ni mogla zapasti. V obravnavani zadevi pa je predmet presoje zahtevek iz menice, saj je bianco menica s pravilno tožničino izpolnitvijo postala prava menica z zapadlo menično obveznostjo.
Glede na to, da toženec kot izdajatelj bianco menice ni dolžnik iz temeljnega razmerja (tožnica je upnica iz temeljnega razmerja) in da je bianco menico izdal z namenom zavarovanja izpolnitve iz temeljnega posla, v menično-poroštveni izjavi pa ni določil (omejil) roka dospelosti menice, ugovor zastaranja kreditne obveznosti ne more biti upošteven.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča
Bistveno je, da se trditve v predlogu nanašajo na potek pravdnega postopka in na domnevno nepravilno sojenje, kar pa v nobenem primeru ne more samo po sebi predstavljati utemeljenega razloga za delegacijo pristojnosti v smislu 67. člena Zakona o pravdnem postopku.