OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - KORPORACIJSKO PRAVO
VS0017941
OZ člen 147, 148. ZOR člen 170, 172. ZGD člen 258, 258/5, 279. ZGD-1 člen 263, 263/4.
gospodarska družba - nadzorni svet - odškodninska odgovornost - odgovornost članov nadzornega sveta - odgovornost članov organov upravljanja - povrnitev premoženjske škode - lastna škoda - plačilo terjatve
Član organa vodenja ali nadzora za povzročitev škode pri opravljanju svoje funkcije tretjim ne more osebno odškodninsko odgovarjati po splošnih predpisih.
Če tožnik s tožbo po petem odstavku 285. člena ZGD (sedaj četrtem odstavku 263. člena ZGD-1) zahteva povrnitev svoje lastne škode, njegov zahtevek nima ustrezna materialnopravne podlage v določbah korporacijskega prava. Upnik pa lahko v svojem imenu in za svoj račun zahteva povračilo škode, ki so jo družbi povzročili organi upravljanja in nadzora, in na ta način pride do poplačila svoje terjatve. Pogoj za njegov uspeh je, da poleg svoje terjatve do družbe izkaže še družbino odškodninsko terjatev do članov organa upravljanja ali nadzora.
predlog za dopustitev revizije - pravočasnost predloga - rok - vročanje v poštni predal - odvetnik - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Skladno s sodno prakso se šteje, da je odvetnik, ki je odprl poštni predal, da se (osebna in neosebna) vročitev sodnih pisanj ne opravi po 138. členu ZPP, ampak neposredno v poštni predal.
ZZ člen 62, 62/1, 64, 64/2, 65, 65/1, 65/4. ZOFVI člen 57, 57/2, 61, 61/1, 61/2. ZPP člen 7.
lastninjenje - družbena lastnina - javna lastnina - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica države - javni zavodi - vzgojnoizobraževalne organizacije - dejavnost posebnega družbenega pomena - javne službe - pravica upravljanja
Premoženje, ki je bilo družbena lastnina v upravljanju delovne organizacije iz prvega odstavka 62. člena ZZ (to so bile organizacije, ki so opravljale dejavnost vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, otroškega varstva in socialnega varstva), in je bilo kot javna lastnina namenjeno za opravljanje javnih služb, je postalo s 1. 4. 1991 javna lastnina v upravljanju javnih zavodov in zavodov s pravico javnosti iz drugega odstavka 64. člena ZZ (četrti odstavek 65. člena v zvezi s prvim odstavkom 65. člena ZZ). ZZ je v obravnavani zadevi (zaradi statusa Šole in Doma) torej podlaga le za prehod nepremičnin iz družbene lastnine v javno lastnino.
Podlago za pridobitev lastninske pravice RS pa predstavljajo določbe ZOFVI. Z dnem uveljavitve tega zakona (14. 9. 1991) je RS postala lastnica premoženja v javni lastnini, s katerim so upravljali javni vzgojno-izobraževalni zavodi iz prvega odstavka 61. člena ZOFVI (javni zavodi, ki so izvajali srednje izobraževanje, dijaški domovi ter javni zavodi, ki so opravljali izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju, razen osnovnih šol s prilagojenim programom) in je bilo namenjeno za opravljanje javne službe (drugi odstavek 61. člena ZOFVI.
ZPP člen 8, 339, 339/1, 360, 360/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 1026, 1026/1.
predlog za dopustitev revizije - kredit - vrnitev kredita - poroštvo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena - obrazložitev dokazne ocene - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženkin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
Upnik, čigar dolžnik je premoženje odtujil z ničnim pravnim poslom, varstvo svoje terjatve pravilno uveljavlja s tožbo za ugotovitev ničnosti. To pomeni, da ima v tu obravnavani zadevi tožeča stranka, ki zatrjuje, da je sporna pogodba o dosmrtnem preživljanju nična, ker je bila sklenjena z edinim namenom oškodovanja tožnic kot upnic, za uveljavljanje svojih pravic ničnostno tožbo. To pa nadalje pomeni, da je tožeča stranka že s tem, ko je izkazala, da je upnica, izkazala tudi svoj pravni interes za vložitev tu obravnavane tožbe za ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga
Obramba pri predlogu razbremenilnega dokaza zadosti svojemu dokaznemu bremenu, če določno zatrjuje 1) pravno relevantno dejstvo, katerega obstoj ali neobstoj sodišče ugotavlja s pomočjo predlaganega dokaza, 2) dokazno sredstvo in 3) z navedbo okoliščin utemelji, da bo z izvedbo predlaganega dokaza mogoče sklepati o pravno relevantnem dejstvu, ter da bo dokaz v korist obdolženca. Dolžnost obrambe je tudi, da izkaže verjetnost, da bi izvedba dokazov potrdila njene navedbe.
ZPP člen 3, 7, 214, 214/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. OZ člen 131, 179.
pravila znanosti - pravila stroke - logično mišljenje - izkustvena pravila - trditveno in dokazno breme - izvedenec - dokazovanje z izvedencem - priznano dejstvo - trditve o dejstvih - povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina - padec po stopnicah - mokre stopnice - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Pravila izkušenj, znanosti ali stroke, čeprav so bistven element procesnega gradiva, niso dejstva, zato tudi niso predmet trditvenega bremena. To pomeni, da jih pravdni stranki ni treba zatrjevati oziroma nasprotni stranki prerekati. Nanje tudi ni mogoče aplicirati pravilo iz drugega odstavka 214. člena ZPP o nespornih oziroma priznanih dejstvih.
Namen pravil znanosti in strok, logičnega mišljenja ter izkustvenih pravil je, da se iz nespornih oziroma dokazanih dejstev sklepa na obstoj pravno pomembnih dejstev. Taka pravila so zato predmet dokaznega bremena, vendar pa jih sodnik pozna po uradni dolžnosti in njihova vsebina ni predmet dokazovanja, razen če gre za taka pravila, ki presegajo raven splošne razgledanosti, zaradi česar je potrebno strokovno znanje izvedenca.
odgovornost mentorja - poškodba otroka na gasilskem taboru - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - nadzor nad otroki - skrbnost dobrega strokovnjaka - naključje
Presoja dolžnega ravnanja mentorjev na gasilskem taboru. Dolžno ravnanje mentorjev je na eni strani odvisno od konkretne nevarnosti, ki so ji otroci lahko izpostavljeni, od verjetnosti njenega nastopa in možnosti za njeno odvrnitev, na drugi strani pa so poleg starosti otrok odločilne tudi njihova duševna zrelost in njihove osebne lastnosti. Vse te odločilne okoliščine praviloma narekujejo presojo od primera do primera in otežujejo primerjavo z že sprejetimi odločitvami.
dovoljenost revizije - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - vrednostni kriterij ni izpolnjen - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V obravnavani zadevi je sporen sklep o dovolitvi obnove postopka iz obnovitvenega razloga po 9. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. V tem sklepu obveznost oziroma pravica revidenta ni izražena v denarni vrednosti, zato uveljavljani pogoj po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Revident opisanega trditvenega in dokaznega bremena ni izpolnil, zato tudi ta uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 80, 80/3-3. Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja člen 5. ZPP člen 155, 155/1.
vrnitev tujca - začasna odredba - pritožba tožene stranke - odložitvena začasna odredba - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - dokazno breme - stroški ponovnega prihoda v RS - stroški odgovora na pritožbo
Izpodbijana odločba se neposredno ne izvršuje po določbah o upravni izvršbi po Zakonu o splošnem upravnem postopku, saj je v njej (le) dan rok za prostovoljno izvršitev ter določen naslov, na katerem mora tožnica do takrat bivati, torej zadržanje izvršitve na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 niti ni mogoče.
Tožnica ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu, ki je na njeni strani in ne na strani sodišča. Zgolj pavšalno navajanje namreč ne zadosti standardu verjetnosti, s katerim bi bila izkazana težko popravljiva škoda in ki bi utemeljevala ureditveno začasno odredbo.
ZST-1 člen 6b, 6b/1, 34. ZPP člen 92, 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 116, 116/1, 137, 137/1.
prepozno plačilo sodne takse za tožbo - nepodaljšljiv zakonski rok - ustavitev postopka - odsotnost stranke zaradi službene poti - notranje razmerje med pooblaščencem in stranko - upravičen vzrok
Rok za plačilo sodne takse je zakonski rok, določen v 34. členu ZST-1, tovrstni roki pa so nepodaljšljivi (enako npr. tudi sklep Vrhovnega sodišča I Up 91/2015 z dne 8. 7. 2015). Posledice prepozno plačane sodne takse so tako enake kot posledice neplačane takse in ni pomembno, ali je stranka sodno takso plačala kasneje.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 80, 80/3-3. ZPP člen 339, 339/2-14.
dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje storitev javnih mobilnih radiokomunikacij- obnova postopka - začasna odredba - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - nezmožnost vzpostavitve pravnega razmerja v primeru ugoditve tožbi
Z izpodbijanim sklepom tožene stranke o dovolitvi obnove postopka dodelitve radijskih frekvenc (ki so bile dodeljene tožeči stranki) je poseženo v obstoječe pravno razmerje, ki temelji na odločbi o določitvi števila točk in odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc. Na podlagi teh odločb je bila tožeči stranki dodeljena uporaba radijskih frekvenc, ki jih uporablja za svojo dejavnost, z izpodbijanim sklepom pa se dovoljuje obnova postopka za dodelitev radijskih frekvenc, končanega z odločbo, torej se posega v pravno razmerje oziroma pravni položaj tožeče stranke.
V primeru ugoditve tožbi vzpostavitev pravnega razmerja, v katerega je že z izpodbijanim sklepom o dovolitvi obnove poseženo (in bo tudi z objavo javnega razpisa), ne bo več mogoča. Že to pa po presoji Vrhovnega sodišča pomeni težko popravljivo škodo. Tudi v primeru uspeha s tožbo, če bo takrat že izbran drug ponudnik na javnem razpisu, vzpostavitev pravnega razmerja, v katerega je poseženo, namreč ne bo več mogoča.
dovoljenost revizije - prepoved dejanj nelojalne konkurence - vrednostni kriterij - navedba punctuma - ni pravica izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - že rešeno vprašanje - splošno vprašanje - odstop in neenotna praksa glede splošnega vprašanja - zelo hude posledice - niso konkretizirane in izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Navedba punctuma v primeru, ko iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da ne gre za zadevo, v kateri bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, ni razlog, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
O pravnem vprašanju, ali za izrek ukrepa tržnega inšpektorja zadostuje že vložena tožba ali mora inšpektor za izdajo navedenega ukrepa pred tem ugotavljati znake nelojalne konkurence, že obstoji praksa Vrhovnega sodišča, zato gre za t.i. že rešeno pravno vprašanje.
Vprašanje, ki je zastavljeno zgolj abstraktno in v reviziji ni konkretizirano z navedbami, ki so v konkretni zadevi v zvezi s tem vprašanjem odločilne, je splošno vprašanje in za dovoljenost revizije ne zadošča.
Vprašanje, v zvezi s katerim se uveljavlja odstop od prakse Vrhovnega sodišča oziroma neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje, mora biti natančno in konkretno opredeljeno, nato pa mora biti natančno in konkretno izkazano tudi zatrjevano odstopanje oziroma neenotnost prakse, kar pomeni, da mora biti opravljena primerjava pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami, s katerimi se utemeljuje neenotnost oziroma odstop.
ZMZ člen 28, 28-3, 56, 56/1, 56/2, 57, 57/1, 57/3. Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. 12. 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah člen 32, 34, 34-2. Direktive 2013/32/EU evropskega parlamenta in sveta z dne 26. 6. 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 42, 53.
Namen predhodnega preizkusa ponovne prošnje za mednarodno zaščito je, da se izloči primere, ki bi pomenili zgolj ponovitev že povedanega oziroma ponovno odločanje v že odločeni stvari, ali pa razpravo o nepomembnih dejstvih ali dokazih za potrditev takih dejstev.
Novi dokazi, ki so upoštevni za nov postopek, se v primeru predhodno pravnomočno zavrnjene zahteve po naravi stvari morajo nanašati na pravno pomembna dejstva, ki so bila zatrjevana v prvem postopku, a tedaj niso bila ugotovljena.
Nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost, da oseba izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite, so lahko le tista, ki so glede na normativne zahteve za priznanje mednarodne zaščite (tako s statusom begunca kot subsidiarne zaščite) pomembna za ugoditev tožnikovi prošnji. Ker se kot taka lahko upoštevajo dejstva, nastala po izdaji predhodne pravnomočne zavrnilne odločitve, to med drugim pomeni, da oseba lahko uveljavlja povsem drugo (novo) dejansko stanje, kot je bilo obravnavano v prvem postopku.
URS člen 154. ZUN člen 2, 21, 22, 24, 25, 40. ZPNačrt člen 96. ZUreP člen 31, 31/2.
dovoljena revizija - prostorski akt - objava predpisa - sprememba grafičnega dela prostorskega akta - tehnični popravek - skladnost PUP s prostorskimi sestavinami plana občine
Ker vsebina 6. člena spremembe PUP/09 ne omogoča seznanitve naslovnikov z vsebino in obsegom spremembe, spremenjena karta pa ni bila objavljena, ne gre za objavo v smislu 154. člena URS.
Rešitve v PUP morajo biti v skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega plana občine.
Stanovanjska pravica na hišniškem stanovanju, torej stanovanju, ki je bilo namenjeno in tudi dodeljeno osebi zaradi opravljanja hišniških del na podlagi ZSR/74, ob uveljavitvi ZSR/82 se je preoblikovala v pravico začasne uporabe stanovanja. Ali drugače: oseba je tudi po uveljavitvi ZSR/82 ostala imetnica stanovanjske pravice, vendar z vsebino po novem zakonu, ki je bila opredeljena kot pravica do začasne uporabe stanovanja.
Ker revidentu v času veljavnosti ZSR/74 stanovanje ni bilo dodeljeno kot hišniško z obveznostjo opravljanja hišniških del, njegova stanovanjska pravica z uveljavitvijo ZSR/82 ni postala pravica do začasne uporabe hišniškega stanovanja v smislu drugega odstavka 40. člena tega zakona. Zato ni upravičenec iz 175. a člena SZ-1.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1015427
ZMZ člen 2, 2/3, 28. ZUS-1 člen 76. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 3/1.
mednarodna zaščita - Ukrajina - subsidiarna oblika zaščite - mladoletni prosilci - otroci - neupoštevanje (spregled) Konvencije ZN o otrokovih pravicah - položaj družine kot celote - vrnitev v izvorno državo - pomanjkljiva obrazložitev odločbe tožene stranke - zmotna uporaba materialnega prava - posebno varstvo otrok
Tožena stranka v okviru preučitve izpolnjevanja pogojev za priznanje subsidiarne zaščite tudi v zvezi s tožnico kot tudi za oba tožnika pri obrazložitvi svoje odločbe ni v ničemer presojala oziroma se opredelila do dejstva, da ima tožnica dva mladoletna otroka, in v tem okviru njenega položaja in s tem tudi položaja mladoletnih tožnikov oziroma družine kot celote. Zato tožniki v tožbi utemeljeno opozarjajo, da je tožena stranka (vsaj glede na obrazložitev izpodbijane odločbe) povsem spregledala, da sta poleg tožnice prosilca še njena mladoletna otroka (stara dve in tri leta) in ni presojala njihove vrnitve v izvorno državo glede na to okoliščino.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP člen 6, 43, 274, 274/2. URS člen 120, 120/4.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - splošno vprašanje - javni interes
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Splošna vprašanja, ki terjajo le splošne in načelne odgovore, ki v pravni teoriji in sodni praksi ne vzbujajo dvomov ali dilem, za dovoljenost revizije ne zadoščajo. Taka vprašanja v reviziji navaja tudi revident (ali na kršitev materialnega predpisa pazi organ po uradni dolžnosti ali zgolj na ugovor stranke in ali mora pri ugovoru materialnopravne narave stranka zasledovati svoj lastni interes ali lahko opozori na kršitev javnega interesa), zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
pripor - odreditev pripora – utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Mladoletnik je pobegnil od doma, njegovo bivališče ni znano, stikov z očetom nima, mati pa zavrača, da bi ga sprejela, saj naj bi ji grozil z ubojem, ponujeno mu je bilo tudi bivanje v ustanovah, kjer bi mu bila nudena potrebna pomoč, a je to zavrnil, zato odreditev milejšega ukrepa ne pride v poštev.
ZLS člen 21, 21/2-3, 29, 33, 33/1, 33/2. OZ člen 35, 37, 69, 69/2, 72, 73, 88. ZPP člen 380, 380/2.
občina - zastopanje - civilnopravna razmerja - urejanje zastopanje občine - župan - pooblastilo - prekoračitev pooblastila - zadeve javnega pomena - lokalna samouprava - prostorsko urejanje - ničnost pogodbe
Upravičenost župana za zastopanje občine temelji na zakonu, zato ga ni mogoče obravnavati kot osebo brez pooblastila in ker zakon kakšnih omejitev zastopanja ne določa, do položaja, da bi kot zastopnik prekoračil pooblastilo, praviloma niti ne more priti. Vprašanje (pravilnega) zastopanja je treba ločiti od vprašanja, v katera pravna razmerja lahko občina vstopa kot oseba civilnega prava (in ne kot oseba javnega prava) oziroma o katerih zadevah lahko kot drugim strankam enakopraven (prirejen) subjekt sklepa pogodbe. V obsegu, v katerem opravlja zadeve javnopravnega pomena, občina v okviru javnopravnih pooblastil izvršuje oblast. Pogodbeno, civilnopravno urejanje teh razmerij je izključeno ali pa dopustno v strogih formalnih okvirih, ki zagotavljajo varstvo javne koristi nad koristjo posameznika.
Načrtovanje prostorskega razvoja, opravljanje nalog na področju posegov v prostor in graditve objektov sodi med lokalne zadeve javnega pomena, torej zadeve, ki jih občina opravlja za zadovoljevanje potreb (vseh) svojih prebivalcev. Sprejemanje prostorskega in drugih planov razvoja občine sodi v pristojnost občinskega sveta kot najvišjega organa odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine (29. člen ZLS). Sprememba „izvedbenega akta in namembnosti parcele“ tako sodi na področje urejanja prostora, za katerega ne veljajo obligacijska načela prostega urejanja razmerij in avtonomije strank. V tem delu je predmet pogodbe o ureditvi lokacije stavbe oziroma predmet obveznosti po tej pogodbi pravno nedopusten, saj je v nasprotju s prisilnimi predpisi (37. člen OZ), pogodba pa je zato (vsaj v tem delu) nična (35. člen OZ).