STANOVANJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002781
ZPP člen 367, 367a/1.
dopuščena revizija - večstanovanjska stavba - dobava toplotne energije - izterjava obveznosti - razmerje med dobaviteljem storitve in etažnim lastnikom - - delež etažnega lastnika - tožbeni zahtevek
Revizija se dopusti vprašanja ali je tožeča stranka kot dobavitelj toplotne energije dolžna v pravdnem postopku zaradi izterjave neplačane terjatve, ki ga vodi zoper neplačnika, ki je prejemnik toplotne energije, navajati merila in elemente, iz katerih bo razviden izračun deleža, ki ga je dolžan plačati etažni lastnik.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002772
ZJN-2 člen 29. Uredba sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999, člen 98. ZPP člen 367a, 367a/1.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali lahko Republika Slovenija kot pogodbena stranka uveljavi t.i. finančne popravke potem, ko je v času po izbiri izvajalca s strani tožeče stranke izdala sklep o izbiri, na podlagi katerega je bila s tožečo stranko sklenjena pogodba o sofinanciranju.
predlog za dopustitev revizije - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Z zakonom so določene stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim tožnica ni zadostila. V predlogu namreč ni natančno in konkretno navedla okoliščin, ki bi kazale na pomembnost spornih pravnih vprašanj, niti ni izkazala odstopa od sodne prakse oziroma njenega neobstoja.
Paulijanska tožba mora vsebovati oblikovalni zahtevek, iz katerega je razvidno v zvezi s poplačilom katere terjatve je dolžnikovo pravno dejanje brez učinka v razmerju do upnika.
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-4, 420, 420/2, 501. KZ člen 25, 27, 126, 126/5-2, 244. KZ-1 člen 7, 75, 75/5, 99, 99/10-2, 240.
kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev - zloraba položaja ali pravic - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - gospodarska dejavnost - uporaba milejšega zakona - udeležba pri kaznivem dejanju - storilec - sostorilstvo – pomoč – posebno kaznivo dejanje (delictum proprium) - odvzem premoženjske koristi – način odvzema premoženjske koristi
„Oblast nad dejanjem“ in „bistveni prispevek k dejanju“ za ugotovitev sostorilstva ne zadoščata, če oseba nima lastnosti, ki jo za storilce zahteva zakon. Pri pravih posebnih kaznivih dejanjih „oblast nad dejanjem“ ne more biti odločujoči kriterij za opredelitev sostorilstva.
OZ člen 58, 587, 602. SZ-1 člen 84, 103, 103/1, 103/3, 197. ZPP člen 380, 380/1.
dopuščena revizija - najemna pogodba - teorija realizacije - plačilo najemnine - oblika pogodbe - veljavnost ustne pogodbe
Realizacijo, zaradi katere je oblikovno imperfektna pogodba vendarle lahko veljavna, osmišlja celotna ali pretežna izpolnitev pogodbenih obveznosti (58. člen OZ), ki so za najemnika zajete predvsem v plačevanju (povišane, ustno dogovorjene) najemnine in ne morda le v uporabi stanovanja (587. in 602. člen OZ). Še posebej, ker je bila toženka do uporabe stanovanja upravičena na podlagi predhodne pogodbe oziroma aneksov, in sicer za pisno dogovorjeno najemnino v višini 100,00 EUR.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007717
ZKP člen 39, 39/1-6, 41, 41/2, 371, 371/2, 384. KZ-1 člen 70a, 191, 299.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – izločitev – zahteva za izločitev - rok za zahtevo za izločitev - kršitev kazenskega zakona – nasilje v družini – zakonski znaki kaznivega dejanja – maščevanje uradni osebi – opis kaznivega dejanja – pravice obrambe - odločba o kazenski sankciji – obvezno psihiatrično zdravljenje
Zgolj dejstvo, da je oškodovanec sodnik enega izmed okrajnih sodišč z območja okrožnega sodišča, na katerem se bo opravljala preiskava, ne pomeni konkretne okoliščine, ki bi lahko vzbujala dvom o nepristranskosti sojenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS00002372
ZPP člen 2, 2/1, 286b. ZDen člen 2, 5, 25, 25/2, 60, 64, 64/1, 72, 72/1, 88. SZ člen 117, 117/1, 123, 125. ZNP člen 19, 19/1, 20, 21.
denacionalizacija - vrnitev v naravi - vlaganja v nepremičnino - prepoved razpolaganja s premoženjem za katerega obstaja dolžnost vrnitve - ničnost pogodbe - privatizacija stanovanja - pravica do odkupa stanovanja - lastninska pravica - kolizija pravic - lastninska pravica v pričakovanju - prodajna pogodba - zahtevek na ugotovitev ničnosti pogodbe - denacionalizacijski postopek - nepravdni postopek - prekoračitev tožbenega zahtevka - standard obrazloženosti drugostopenjske odločbe - pravica do sodelovanja v postopku - res transacta - sodna poravnava - učinek pravnomočnosti
Sklenitev prodajne pogodbe iz prvega odstavka 117. člena SZ lahko pomeni nedopustno razpolaganje v smislu 88. člena ZDen.
Revident ne more uspeti z revizijskim uveljavljanjem prekoračitve zahtevka (to je kršitev načela dispozitivnost), ki naj bi jo zagrešilo sodišče prve stopnje, že zato, ker tega ni grajal pravočasno - v pritožbi (pri čemer ne trdi, da te kršitve takrat ni mogel grajati - primerjaj prvi odstavek 286.b člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).
ZPP člen 7, 13, 13/2, 285, 286, 339, 339/1, 339/2, 339/2-11, 339/2-12, 350, 350/2. OZ člen 41, 86.
res iudicata - objektivne meje pravnomočnosti - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - pravdna sposobnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - materialno procesno vodstvo - prekluzija - trditveno breme - nova dejstva in dokazi - zastopanje pravdno nesposobne stranke - zakoniti zastopnik - ničnost pooblastila - kupoprodajna pogodba - ničnost pogodbe - ugotovitev lastninske pravice - poslovna sposobnost - enotno sosporništvo - predhodno vprašanje - dejstva ugotovljena v drugi pravdi - preskakovanje pravnih sredstev
V teoriji in prevladujoči novejši sodni praksi Vrhovnega sodišča je uveljavljeno stališče, da se na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP lahko sklicuje le stranka, ki se jo taka kršitev tiče, ne pa tudi njen nasprotnik. Določbe, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik, namreč ni mogoče razlagati zgolj gramatikalno, temveč se je pri odločanju treba vprašati predvsem o namenu zakonske določbe, da mora pravdno nesposobno stranko v pravdi zastopati zakoniti zastopnik. Namen navedene zakonske določbe pa je izključno v tem, da so v pravdi varovani interesi pravdno nesposobne stranke in ne morda interes nasprotne stranke, da se v primeru zanjo neugodnega izida pravde lahko sklicuje na morebitne procesne kršitve. Če je nepravilno zastopana stranka v postopku uspela, ni potrebe po njenem varstvu v postopku s pravnimi sredstvi - ni torej razloga za razveljavitev z obravnavano kršitvijo obremenjene sodbe.
Materialno procesno vodstvo rahlja razpravno načelo (7. člen ZPP) ter prebija pravilo o prekluziji (286. člen ZPP). Če je pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga posledica prav te opustitve, potem stranki ni mogoče pripisati krivde za to, da ni navedla pravno relevantnih dejstev in ponudila dokaznih sredstev (286. člen ZPP). Opustitev dolžnega materialno procesnega vodstva je lahko razlog za razveljavitev sodbe, zato da se stranki še celo v ponovljenem postopku omogoči, da dopolni svoje procesno gradivo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007673
ZKP člen 6, 6/1, 371, 371/2, 372, 372-1, 395, 395/1. KZ-1 člen 209, 209/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - uporaba slovenskega jezika v postopku - presoja pritožbenih navedb - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja
Sodišče prve stopnje je kršilo določbo prvega odstavka 6. člena ZKP, ker ni zagotovilo prevoda dveh listinskih dokazov, na katera je oprlo razloge sodbe, vendar ta kršitev ni vplivala na zakonitost izpodbijane sodbe. Obsojenec je namreč vsebino teh listin v celoti razumel, saj gre za dokumentacijo, ki jo je vsakodnevno uporabljal pri svojem delu ter jo celo sam pripravljal.
dopuščena revizija - kršitev osebnostnih pravic - pravica do stika z otrokom - preprečevanje stikov z otrokom - psihični vpliv roditelja na otroka - odtujitveni sindrom - odškodninska odgovornost - odgovornost matere
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali psihični vpliv matere na otroke, zaradi katerega ti odklanjajo stike z očetom, predstavlja protipravno ravnanje in je zato podana njena odškodninska odgovornost zaradi kršitve očetove osebnostne pravice do stika z otroki, in glede vprašanja, ali je v tem primeru izključen prispevek oškodovanca (očeta), pri katerem so izkazani elementi nasilništva, oziroma oškodovanca, ki na noben način ni poskrbel za zmanjšanje škode.
Pri trasirani lastni menici se domneva, da se z izdajo menice in podpisom trasanta šteje, da je menica tudi akceptirana. Pri trasirani lastni menici trasant ne podpisuje menice kot akceptant, vendar nastopa v vlogi akceptanta in se šteje, kot da je menica akceptirana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV
VS0017928
ZARSS člen 17, 22. Pravilnik o višini nagrade in o povračilu potnih stroškov mediatorjem, ki delujejo v programih sodišč člen 7, 8.
mediacija - stroški mediacije - nagrada za mediatorja - sklep o odmeri nagrade - ugovor zoper sklep o odmeri nagrade - pritožba - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe
Zoper sklep o odmeri nagrade, s katerim „vodja programa“ odloči o ugovoru zoper odmero nagrade, pritožba ni dovoljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Po presoji Vrhovnega sodišča je okoliščina, da je bil dolžnik dolga leta sodnik na sodišču, ki je v isti stavbi kot Višje sodišče v Celju ter da so se sodniki Višjega sodišča v Celju z njim dnevno srečevali in bili tudi sodelavci, takšna okoliščina, ki utemeljuje ugoditev predlogu za prenos pristojnosti po 67. členu ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017943
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 367/3, 367/5, 377.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti - pravica do zasebnosti - pravica do nedotakljivosti stanovanja - predkazenski postopek - kazenski postopek - odgovornost države za delo tožilstva - odgovornost države za delo tožilstva sodišča - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - sojenje v razumnem roku - odškodnina - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Presoja protipravnosti ravnanja tožilstva in sodišča.
Zaključek, da je bil obsojenec udeležen pri drugih vlomih (v drugih kazenskih postopkih) je sodišče upoštevalo kot dokaz, da je storil kaznivo dejanje, ki mu ga očita izpodbijana sodba, ne da bi bila njegova krivda za ta dejanja ugotovljena s pravnomočno sodbo, kar predstavlja kršitev domneve nedolžnosti.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ODZ člen 309, 316, 326, 479, 480, 1452-1477. ZTLR. SPZ člen 92.
predlog za dopustitev revizije - osebna služnost - priposestvovanje osebne služnosti - dobra vera - pristna posest - poštena posest - rei vindicatio - vrnitveni zahtevek - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - tožba in nasprotna tožba - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je glede odločitve o tožbenem zahtevku po nasprotni tožbi ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženkin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
pravica do sodnega varstva – pravica do nepristranskega sojenja - prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče – drugi tehtni razlogi
Okoliščina, da sta oškodovanca kaznivih dejanj, ki se očitajo obdolžencu, okrajna državna tožilca, ki svojo funkcijo pretežno opravljata na Okrajnem sodišču v Mariboru, in dejstvo, da je obdolženčeva mati sodnica Višjega sodišča v Mariboru, sodniki tega sodišča pa bi v primeru vloženega pravnega sredstva morali odločati v tej kazenski zadevi, so razlogi, ki utemeljujejo odločitev, da je treba zaradi ohranjanja videza nepristranskosti odločanja v nadaljnjem postopku določiti drugo stvarno pristojno sodišče.
URS člen 69. SPZ člen 217, 226. ZTLR člen 54, 60. ODZ paragraf 479. ZUreP-1 člen 110. ZSZ člen 28, 31. EZ-1 člen 552.
dopuščena revizija - stvarna služnost - služnost v javno korist - priposestvovanje - razlastitev - razlastitveni akt - teleološka redukcija - dobra vera - pravni posel - neprava stvarna služnost
Priposestvovanje služnosti v javno korist je mogoče ob pogoju (stroge presoje) dobre vere, še posebej če temelji na pravnoposlovni podlagi. Pri tem ni pogoj, da je posel odplačen, če je le iz okoliščin primera jasno, da je takšno stanje plod pristne volje lastnika.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - izvršba - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot družinski član stranke v postopku - strokovni sodelavec
Dejstvo, da se je na izvršilnem oddelku sodišča, ki vodi izvršilni postopek, zaposlila hči dolžnikov kot samostojna sodniška pomočnica, lahko povzroči vtis pristranskosti sodišča, saj pri delu prihaja vsakodnevno v stik s sodnico, ki vodi postopek, in drugimi sodniki pristojnega sodišča.