ODŠKODNINSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018106
OZ člen 179. ZZZDR člen 105, 105/3, 106, URS člen 26. ZIZ člen 272. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3, 421.
dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje - odgovornost države za delo sodišča - spor o varstvu in vzgoji otroka - dodelitev otroka - odškodninski spor - začasna odredba - pravica do povrnitve nepremoženjske škode - pravica do družinskega življenja - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - krivda - višina odškodnine
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja protipravnega ravnanja, vzročne zveze, škode in krivde toženke ter višine prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Fotografije oškodovanca, posnete v bolnici, ki jih je oškodovanec sodišču predložil pred zadnjo glavno obravnavo (ne pa na predobravnavnem naroku), predstavljajo dopolnitev oškodovančeve izpovedi in ne glede na to, kdaj so bile sodišču predložene, ne gre za dokaz, na katerega se po določbi drugega odstavka 18. člena ZKP sodba ne sme opirati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0018099
OZ člen 12, 633, 633/3, 649, 649/1, 652, 653, 653/2, 659, 659/1, 659/2, 660. ZPP člen 360, 360/1, 370, 370/3. Posebne gradbene uzance uzanca 9, 9-5, 9-6, 9-8, 34, 34/2.
gradbena pogodba - klavzula ključ v roke - cena gradbenih del - dodatna dela - presežna dela - nepredvidena dela - trditveno breme - substanciranje trditev - sklicevanje na dokaz - trditvena podlaga - zavrnitev dokaznega predloga - naročilo dodatnih del - očitna napaka - grajanje očitne napake - pregled in prevzem opravljenih del
V obravnavanem primeru je gradbena pogodba vsebovala klavzulo „ključ v roke“, vendar za točno določno našteta dela, hkrati pa je bilo tudi izrecno dogovorjeno, da se bodo druga, več ali kasnejša dela zaračunala posebej. Kadar predmet gradbene pogodbe s klavzulo „ključ v roke“ ni celoten objekt, ampak zgolj posamezne vrste gradbenih del, obsega takšna cena vrednost tistih vrst del, za katera je s pogodbo določeno, in sicer ne glede na dejansko količino potrebnih del. Ne obsega pa takšna cena drugih vrst del, ki s pogodbo niso bila dogovorjena, četudi so ta druga dela potrebna za uporabo celotnega objekta, na katerem se opravljajo pogodbena dela.
ZKP člen 357, 357-3. 372, 372-1. KZ-1 člen 301, 301/1. ZJRM-1 člen 6, 7, 22.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - sodelovanje v skupini, ki prepreči uradni osebi uradno dejanje - zakonski znaki kaznivega dejanja – uradno dejanje – delovanje v skupini - prekršek
Obdolžencem se ni očitalo le neupoštevanje ukaza policistov, naj se razidejo in prenehajo s kršitvami javnega reda in miru, ampak tudi zavestno sodelovanje v skupinah protestnikov, ki sta policistom z aktivnim ravnanjem (metanjem granitnih kock, steklenic, palic in drugih nevarnih predmetov) poskusili preprečiti izvedbo ukazanega ravnanja, zakonitih konkretnih policijskih nalog zagotavljanja varnosti življenj, osebne varnosti, varnosti premoženja ter vzdrževanje javnega reda in miru.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - manjše sodišče - dvom v nepristranskost sodnikov -
Le trditve o pristranskosti posameznega sodnika, četudi v povezavi z okoliščino, da gre za majhno sodišče, ne morejo utemeljevati prenosa krajevne pristojnosti, temveč lahko pomenijo le razlog za izločitev sodnika v skladu s 70. členom ZPP.
SPZ člen 217, 217/1, 222. ZPP člen 11, 228, 264, 286, 286/4, 286b, 339, 339/2, 339/2-8, 371, 379, 379/1. ZTLR člen 28. URS člen 22.
dopuščena revizija - služnost pridobitev služnostne pravice - stvarna služnost - pogodba o ustanovitvi služnosti - spremembe obsega in načina izvrševane služnosti - priposestvovanje služnosti - trditveno in dokazno breme - prekluzija - nova dejstva in dokazi - listina pri tretji osebi - krivda za prepozno predlaganje dokazov - enako varstvo pravic - pravica do izjave v postopku - enakost orožij - načelo vestnosti in poštenja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče ne more naložiti tožnici, da bi morala služnostno pogodbo predložiti že prej, če zanjo sploh ni vedela. Tako ji tudi ni mogoče očitati, da bi morala uporabiti možnosti iz 228. člena ali 264. člena ZPP.
Ker nižji sodišči nista upoštevali novih navedb in nista izvedli kasneje predloženih dokazov, ki so za odločitev v tej zadevi bistveni, sta tožnici kršili ustavno pravico do izjave (22. člen Ustave RS) in storili absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
OZ člen 190, 190/3, 191, 192, 195. ZPP člen 319, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
neupravičena pridobitev - pravnomočnost - časovne meje pravnomočnosti - subjektivne meje pravnomočnosti - objektivne meje pravnomočnosti - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - kdaj je mogoče prejeto obdržati - izpolnitev naravne obveznosti ali moralne dolžnosti - dvakratno plačilo istega dolga - kondikcija - plačilo na podlagi kasneje spremenjene pravnomočne sodne odločbe - res iudicata - prisilna izterjava dolga
Toženkine navedbe, da je isti dolg tožniku plačala dvakrat, se dotikajo predhodnih sodnih odločitev v delovnem sporu, v katerem je sodišče tožnikovemu tožbenemu zahtevku za plačilo ugodilo, in pravdnem sporu, v katerem je sodišče (v tisti pravdi tožničin) tožbeni zahtevek za vračilo zavrnilo. S temi razlogi toženka v tej pravdi zaradi vezanosti na pravnomočno sodno odločbo ne more uspeti (319. člen ZPP). Tega, kar izhaja iz pravnomočne odločbe, sodišče ne more prosto presojati, ampak mora šteti za resnično. Proti pravilnosti ugotovitev, ki izhajajo iz pravnomočne odločbe, nasprotni dokaz ni dopusten.
V obravnavani zadevi toženka tudi ne more uspeti s sklicevanjem na 192. člen OZ. Plačilo, ki je bilo prisilno izterjano na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki je bila kasneje spremenjena, ni plačilo moralne ali naturalne (zastarane) obveznosti. Vrhovno sodišče ni zavrnilo tožbenega zahtevka, ker bi šlo za zastarano terjatev. Moralna dolžnost pa obstoji takrat, kadar ni zakonske obveznosti. Plačilo dolga je pravna (zakonska) in ne moralna obveznost. Razglabljanje o moralni dolžnosti povrnitve pravno (s pravnomočno sodno odločbo) nepriznane terjatve je brezpredmetno.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje – zakonski znaki kaznivega dejanja – dvojna kaznivost
V primeru kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja se konkretno, storilcu očitano ravnanje, presoja glede na vse okoliščine primera, tako na primer glede na mladoletnikovo starost, kraj, kjer se je tako ravnanje izvršilo, način in intenziteto samega ravnanja ter s tem prizadejanih telesnih ali duševnih bolečin in podobno.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - dogovor o gradnji - originarna pridobitev lastninske pravice - bistvena kršitve določb pravdnega postopka
Dogovori oziroma pogodbe med graditeljem in lastnikom zemljišča lahko izključujejo uporabo pravil o gradnji na tujem svetu, vendar le v primerih, ko se v takšnih dogovorih oziroma pogodbah uredijo medsebojne pravice in obveznosti oziroma razmerja v zvezi z gradnjo na zemljišču. V takšnih situacijah je ob drugačnih obligacijskopravnih pa tudi stvarnopravnih učinkih dogovorov izključena uporaba pravil o originarni pridobitvi lastninske pravice na zemljišču na podlagi gradnje.
pravica do povrnitve škode - odgovornost države za delo državnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - hišna preiskava - zaseg predmetov - predkazenski postopek - škoda
Odločitev glede vrnitve zaseženih predmetov lahko sprejmejo le pristojni organi v okviru (pred)kazenskega postopka. Usoda zaseženega denarja je torej vezana na usodo (pred)kazenskega postopka. Šele potem bo mogoče ugotoviti, ali je toženka ravnala (ne)zakonito in kršila ustavne pravice, ko tožniku ni vrnila (njegovih) zaseženih predmetov (ter mu morda povzročila škodo). Predkazenski postopek zoper tožnika pa še ni končan, zato so razlogi višjega sodišča, da je v tem trenutku preuranjeno sklepati, da je tožniku z zasegom denarja kot protipravnim ravnanjem organov toženke nastala škoda, pravilni.
OZ člen 1013. ZPP člen 367a/1, 367a, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - poroštvo - izjava o poroštvu - najemna pogodba za določen čas - podaljšanje najemne pogodbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Med druge tehtne razloge spada tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki zagotavlja izključitev vsakega razumnega dvoma strank in javnosti v nepristranskost določenega sodišča. Okoliščina, da je tožnica zaposlena pri pristojnem sodišču v povezavi z naravo spora zato nedvomno predstavlja utemeljen razlog za delegacijo pristojnosti.
Med izključene rizike sta pogodbeni stranki z določbo 5. točke 16. člena Splošnih pogojev AUVB 95 uvrstili tudi nezgode, ki se zgodijo pri poskusu ali storitvi kaznivega dejanja s strani zavarovanca. Glede na takšno pogodbeno določilo je pri presoji, ali je določen riziko (nezgoda) izključen iz zavarovalnega kritja, odločilno, ali ravnanje tožnice kot zavarovanke, ki je povzročilo realizacijo rizika (prometno nezgodo z dne 4. 10. 2006), predstavlja poskus ali storitev kaznivega dejanja.
Če je zavarovanec za kaznivo dejanje obsojen zaradi znaka, ki ni v vzročni zvezi z nastankom nezgode, uporaba določb Splošnih pogojev AUVB 95 o izključenih rizikih ni utemeljena. Sama kršitev cestnoprometnih predpisov, ki je glede na vsebino obsodilne sodbe edini pravnorelevantni vzrok za nastanek zavarovalnega primera, glede na določbo prvega odstavka prej veljavnega 325. člena KZ še ne izpolnjuje znakov tega kaznivega dejanja. Sodišči nižjih stopenj sta ob ugotovljeni vsebini pogodbe iz nanizanih razlogov zato zgolj s sklicevanjem na obsodilno sodbo za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti napačno zaključili, da je tožnica zavarovalni primer povzročila s kaznivim dejanjem, s čimer sta zmotno uporabili materialno pravo.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018154
ZVetL člen 3, 4, 14, 14/1. ZPP člen 320.
etažna lastnina - ustanovitev etažne lastnine - dejanska etažna lastnina - solastnina - navidezna solastnina - idealni deleži - pravno varstvo - ugotovitev obstoja lastninske pravice - pasivna legitimacija - vpis v zemljiško knjigo - subjektivne meje pravnomočnosti
Položaj navidezne solastnine kot ene izmed oblik dejanske etažne lastnine predpostavlja, da je bila stavba v naravi razdeljena na posamezne dele, v zemljiški knjigi pa se je izvedla le z vpisom solastniških idealnih deležev posameznih etažnih lastnikov na zemljiški parceli, na kateri stavba stoji.
Dejanska etažna lastnina po ustaljeni sodni praksi uživa sodno varstvo. Zadostuje, da je tožnica lastninsko tožbo vložila proti osebi, ki je zemljiškoknjižni solastnik in ki ima torej navidezni solastniški delež, v resnici pa izključno lastnino posameznega dela. Takšna sodba izven tega, da med pravdnima strankama ugotavlja, da je oseba, ki je lastnik posameznega dela, druga, kot je to preko navidezne solastnine vidno iz zemljiške knjige, v ničemer ne bo posegla v položaj ostalih dejanskih etažnih ali navideznih zemljiškoknjižnih (so)lastnikov na nepremičnini.
ZZK-1 člen 8, 243, 244, 244/1, 244/2, 244/3. SPZ člen 10, 43, 43/2.
izbrisna tožba - neveljavnost pogodbe - izbris materialnopravno neveljavne vknjižbe - pasivna legitimacija - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - neposredni pridobitelj - nadaljnji pridobitelj - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - razpolagalna sposobnost - dobra vera
Določbo tretjega odstavka 244. člena ZZK-1, ki prepoveduje izbrisno tožbo proti dobroverni osebi, se ne nanaša na neposrednega knjižnega naslednika osebe, ki vlaga izbrisno tožbo, temveč izključno na nadaljnjega pridobitelja pravice na nepremičnini. Prepoved vlaganja izbrisne tožbe proti dobroverni osebi pomeni namreč le izpeljavo načela zaupanja v zemljiško knjigo, na katerega se lahko sklicuje le tretja poštena oziroma dobroverna oseba.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča
Tožnikovega dojemanja vodenja postopkov na Okrožnem sodišču v Ljubljani kot nepoštenega ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP. Institut prenosa krajevne pristojnosti ni namenjen zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti, zato vsaka trditev o nezakonitem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti.
prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi - izločitev sodnika
Običajni hierarhični in kolegialni odnosi med sodniki, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica, ne morejo vzbujati dvoma v zunanji videz nepristranskosti sojenja.
dopuščena revizija - povrnitev škode - odgovornost šole - osnovna šola - nesreča na smučišču - šola v naravi - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe - vmesna sodba
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča je v primeru, ko je že obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje natančna in izčrpna, višje sodišče pa tem razlogom pritrjuje, standard obrazloženosti drugostopenjske sodbe nižji od standarda, ki velja za sodbo sodišča prve stopnje. Če sodišče druge stopnje poseže v sodbo sodišča prve stopnje in odločitev sodišča prve stopnje spremeni, mora biti obrazložitev izčrpnejša. Če poseže v ugotovitve dejanskega stanja, bo morala obrazložitev doseči standard, ki velja za sodbo sodišča prve stopnje. Če v celoti potrdi dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje in spremeni le materialnopravno odločitev, mora izpostaviti tiste bistvene materialnopravne razloge, ki so ga vodili k drugačni odločitvi.
ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - GRADBENIŠTVO
VS0018095
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 132, 186. ZUP člen 147, 147/1. ZPP člen 286.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - upravni postopek - postopek za izdajo gradbenega dovoljenja - prekinitev upravnega postopka - odgovornost države za delo državnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - teorije vzročnosti - teorija sine qua non - teorija ratio legis vzročnosti - škoda zaradi prekinitve upravnega postopka - pretrganje vzročne zveze
Teorija sine qua non temelji na enakosti vseh pogojev pri povzročitvi posledice, ki ni sprejeto ne v teoriji ne v sodni praksi. Naravna vzročna zveza med škodnim dejstvom (protipravnim ravnanjem) in škodno posledico mora obstajati, vendar ni vsak naravni vzrok tudi pravno upošteven. Po teoriji ratio legis vzročnosti so v pravu relevantni samo tisti vzroki, ki jih pravna norma glede na svoj namen šteje za vzroke. Iz ugotovljenih dejanskih okoliščin izhaja, da je bilo nedopustno ravnanje toženke (nezakonita prekinitev postopka upravnega organa) samo eden od vzrokov za nastanek škode, ne pa odločilni vzrok. Kot je poudarilo že sodišče druge stopnje, je glavni razlog za nerealizacijo tožnikovega načrta (zgraditi in odpreti avtopralnico s kava barom) v tem, da je bila vloga za izdajo gradbenega dovoljenja zavrnjena, in sicer zaradi neusklajenosti projektne dokumentacije s pogoji iz lokacijskega dovoljenja, kar izhaja iz tožnikove sfere.