Obstoj pravnega interesa za ugotovitveno tožbo spada med absolutne procesne predpostavke, ki morajo biti podane ves čas postopka do zaključka glavne obravnave, in na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Načeloma velja, da mora sodišče obstoj absolutnih procesnih predpostavk, vključno s pravnim interesom za vložitev ugotovitvene tožbe, preveriti že v fazi prehodnega preizkusa tožbe, zato jih sodišče ne ugotavlja in o njem razpravlja šele, če (in ko) jih nasprotna stranka prereka.
Sodišči nižjih stopenj sta pri vprašanju obstoja tožnikovega pravnega interesa kot procesne predpostavke za dopustnost ugotovitvenega dela tožbe zagrešili kršitev postopka, ki pa zaradi svoje relativnosti sama po sebi še ne vodi do utemeljenosti revizije.
Predlog predlog za dopustitve revizije - nedopustnost izvršbe - pravica v pričakovanju - zavrnitev predloga za dopustitve revizije
Zavrnjeni predlog za dopustitve revizije je bil vložen glede vprašanja, ali pričakovana pravica tožnikov predstavlja podlago za nedopustnost izvršbe oziroma ali pričakovana pravica tožnikov v okoliščinah konkretnega primera uživa močnejše varstvo kot pridobljena zastavna pravica toženca.
ZKP člen 248, 344, 344/1, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 380, 380/1, 395, 395/1. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotja med razlogi - nerazumljiv izrek - sprememba obtožbe - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo - obravnava pred sodiščem druge stopnje - presoja pritožbenih navedb - veljavnost dokazov, pridobljenih iz tujine
Domet preizkušanja zakonitosti in ustavnopravne skladnosti dokazov pridobljenih v tujini zoper osebo, ki ni (bila) v kazenskem postopku v naši državi, je zamejen v okvire izvrševanja državnopravne suverenosti na področju kazenskega pregona posamezne države. Zato je v takih primerih dopustno presojati posege v človekove pravice le kolikor presegajo prag suverenosti, kot je to v primeru veljavnih mednarodnopravnih dokumentov ali univerzalno varovanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Obramba bi morala izkazati, da kljub obstoju odredb obstajajo konkretne okoliščine, ki kažejo, da pogoji za odobritev in/ali izvajanje ukrepov niso bili izpolnjeni in to zaradi razlogov neizpolnjevanja kriterijev po mednarodnopravno veljavnih dokumentih oziroma, da so bile pri tem kršene splošno priznane človekove pravice ali temeljne svoboščine.
Predlog je po vsebini v bistvu revizija, saj navaja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in ga poskuša utemeljiti. Ker uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije, je predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, nepopoln.
predlog za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije po zakonu - zavrženje predloga
Po petem odstavku 367. člena ZPP pa se ne glede na navedeno določbo 41. člena ZPP vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku. Za slednji primer pa gre tudi v tej zadevi, saj vsa škoda in zanjo zahtevana odškodnina izvirata iz istega škodnega dogodka.
ZSPDSLS člen 3, 26. SZ člen 111. ZPP člen 367a, 367a/1, 367a/2.
dopuščena revizija - zavod - stvarno premoženje države - upravljalec premoženja države - izpraznitev nepremičnine - tožbo za izpraznitev stanovanja
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja aktivne legitimacije zavoda kot upravljalca stvarnega premoženja države za vložitev tožbe za izpraznitev nepremičnin, ki jih ima zavod v upravljanju v smislu določb 5. točke 3. člena in 26. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter tretjega odstavka 65. člena Zakona o zavodih v zvezi z drugim odstavkom 111. člena Stanovanjskega zakona.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor - protipravnost ravnanja sodnikov pristojnega sodišča
Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da ni primerno, če bi sodniki določenega sodišča odločali o povračilu škode, ki naj bi jo stranki povzročilo isto sodišče v drugi sodni zadevi.
Pojasnilna dolžnost prodajalca z namenom varstva kupčevega izpolnitvenega interesa se ob gornjem izhodišču ne more raztezati na okoliščine, ki kupca ne izpostavljajo iztožljivim terjatvam tretjih oseb.
Dejstvo, da je tožnik kasneje sklenil prodajno pogodbo z M., čeprav k temu ni bil zavezan, v celoti sodi v njegovo sfero, zato izjave z dne 20. 3. 2007 ni mogoče vključiti v okoliščine, ki bi spadale v toženčevo pojasnilno dolžnost.
ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/7. ZDen člen 44, 44/1. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad Kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine člen 5, 5/1-1, 5/1-4, 5/2. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije.
družbena lastnina - lastninjenje - zadruga - kmetijsko zemljišče - prenos kmetijskih zemljišč - neodplačna pridobitev - vrednost kmetijskega zemljišča - metoda ugotavljanja vrednosti kmetijskega zemljišča - izvedenec
V primeru lastninjenja na podlagi prvega oziroma drugega odstavka 74. člena ZZad izvedenec ugotavlja odplačnost pridobitve spornih nepremičnin s strani toženke - zadruge na podlagi 5. člena Navodila o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Upoštevati mora tudi drugi odstavek navedene določbe, ki določa, da se razmerje med plačano odškodnino in takratno vrednostjo nepremičnin ugotovi na podlagi izplačane odškodnine in takratnih prometnih vrednosti nepremičnin približno enake kulture in kakovosti.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - odstranitev ene enote dvojčka - pomembno pravno vprašanje - splošno vprašanje - že rešeno vprašanje
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Splošna vprašanja, ki terjajo le splošne in načelne odgovore, ki v pravni teoriji in sodni praksi ne vzbujajo dvomov ali dilem, in vprašanja, na katera je Vrhovno sodišče že odgovorilo, za dovoljenost revizije ne zadoščajo. Taka vprašanja v reviziji navaja tudi revident (kdaj je potrebno soglasje lastnika sosednjega dela objekta dvojčka in vprašanje obsega presoje tožbenih navedb pred sodiščem prve stopnje), zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ZJU člen 17, 21. ZSPJS člen 48. ZObr člen 40, 40/8, 88, 88/5, 88/5-12. ZSSloV člen 59, 59/2.
vojaki - dodatek za povečan obseg dela - vpliv prevedbe na dodatke - prevedba - Slovenska vojska - formacija
Delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali s kolektivno pogodbo. Na podlagi zakonske določbe je tožena stranka ob sprejemu nove formacije lahko preverila upravičenost zaposlenih na posameznih formacijskih dolžnostih do dodatkov, ki so jih doslej prejemali (tožena stranka je namreč neprerekano trdila, da tožnici že na samem začetku dodatek ni bil upravičeno priznan). S sklepom Vlade RS so bile samo okvirno določene formacijske dolžnosti, na katerih se ta dodatek priznava. Če je v konkretnem primeru tožena stranka ugotovila, da formacijske dolžnosti, na kateri je bila razporejena tožnica (oziroma bo razporejena po prevedbi), sklep Vlade RS ne pokriva, je lahko dodatek prenehala izplačevati.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - neenotna praksa sodišča druge stopnje - odstop od prakse vrhovnega sodišča - konkurenčna klavzula - pogodbena kazen
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede odločitve o neutemeljenosti zahtevka za plačilo pogodbene kazni zaradi kršitve konkurenčne klavzule.
sporazum o delitvi skupnega premoženja - razlaga pogodbe - razlaga pogodbenih določil - ugotovitev pogodbene volje strank
Iskanje skupnega namena pogodbenikov prihaja v poštev le pri razlagi spornih pogodbenih določil (drugi odstavek 82. člena OZ). Pogodbeno določilo lahko postane sporno, če stranka z ustreznimi navedbami zaseje dvom o jasnosti pogodbenih določil. Tak je tudi primer, ko so teze pravdnih strank o vsebini relevantne pogodbene določbe diametralno nasprotne, nobeni pa glede na vsebino pogodbe ni mogoče odreči relevantne teže.
Tudi v danem primeru je razlaga, ki jo stranki pripisujeta Sporazumu, zlasti pa njegovemu 2. členu, diametralno nasprotujoča. Da določbe 2. člena Sporazuma niso tako jasne, kot to poskuša prikazati tožnik, pa v razlogih svoje sodbe pojasnjuje tudi sodišče druge stopnje, ko ugotavlja, da njegova vsebina kaže na drugačno razlago, kot jo zastopa tožnik.
S strani tožeče stranke izročena izbrisna pobotnica, ki je vsebovala izjavo o plačilu dolga ter veljavno zemljiškoknjižno dovolilo, je notarki ne le omogočala, temveč celo terjala takojšnjo vložitev predloga za izbris hipoteke oziroma njeno izročitev dolžniku. Iz dejanskih ugotovitev sodišč namreč tudi izhaja, da izbrisna pobotnica ni bila izročena toženi stranki v hrambo, da bi jo morala torej zgolj hraniti, ne pa tudi izročiti dolžniku oziroma predlagati izbris hipoteke. Zato je sklicevanje revidentke na določbe ZN, ki urejajo prevzem, hranitev, popis ter samo hrambo listin in opredeljujejo poklicno skrbnost notarja ter odškodninsko odgovornost pri opravljanju notarske dejavnosti, ter na določbe OZ v delu, ki urejajo skrbnost pri izvrševanju naročila s strani prevzemnika naročila, v konkretnem primeru neutemeljeno.
Kršitev načela proste presoje dokazov je podana, če ni upoštevan metodološki napotek iz citiranega določila 8. člena ZPP, ki od sodišča zahteva vestnost in skrbnost pri ocenjevanju dokazov na podlagi razumnih in preverljivih razlogov, in sicer najprej vsakega dokaza posebej, nato vseh skupaj ter upoštevajoč uspeh celotnega postopka. Pri tem pa ni nujno, da sodišče izvede prav vse predlagane dokaze, predvsem ne v primerih, ko ugotovi, da vseh ni mogoče ali celo dopustno izvesti ali pa jih ni potrebno izvesti, ker je neko pravno odločilno dejstvo dokazano že na podlagi do tedaj izvedenih dokazov.
Sodbi sodišč prve in druge stopnje nista obremenjeni s kršitvijo iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ne vsebujeta nasprotja med povzemanjem listin ter zapisnikov o izpovedbi prič in strank ter samo vsebino teh listin in zapisnikov. Revidentkin očitek tako prikriva le v revizijskem postopku nedopusten razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi - nepravilno vročanje - naslov naveden v pogodbi o zaposlitvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizija utemeljeno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP. Zaradi zmotnega stališča, da je za odločitev bistveno zgolj to, kakšen je naslov stalnega bivališča tožnika, označen v pogodbi o zaposlitvi in ali je tožena stranka odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku vročala na ta naslov, sodišče ni ocenilo dokazov, ki so kazali na to, da je tožena stranka vedela, da se tožnik zaradi pomanjkanja dela že od septembra 2013 ne nahaja na tem naslovu, pač pa doma v Bosni in Hercegovini. Opustitev dokazne ocene navedenih dejstev je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - konflikt interesov - nelojalnost do delodajalca
Ker je revident naklepno plačal račun družbe, ne da bi prej o tem obvestil in pridobil podpisa obeh direktorjev tožene stranke, čeprav bi to glede na sklep tožene stranke moral storiti, je huje kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja. Pri tem ima dodatno težo še dejstvo, da je šlo za račun družbe, katere 100 odstotni lastnik je bil on sam.
Pravilno je tolmačenje, da se sicer v pokojninsko osnovo poleg plače vštevajo tudi drugi prejemki iz delovnega razmerja, od katerih so bili obračunani ter plačani prispevki za socialno zavarovanje, razen izjem iz 42. člena ZPIZ-1.
Poimenovanje izplačila kot odpravnine v sporazumu o ureditvi medsebojnih razmerjih ob razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi tožnika in bivšega delodajalca samo po sebi ne more biti odločilno za presojo o dejanski naravi tega prejemka, še manj pa, da bi ta prejemek le zaradi poimenovanja vključili v odpravnino zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica delavca v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti.
Neizvedba predlaganih dokazov, s katerimi tožnik dodatno dokazuje svoje trditve o naravi izplačila, za katerega trdi, da bi se moralo upoštevati v njegovo pokojninsko osnovo (in od katerega naj bi bili v celoti plačani davki in prispevki), predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (kršitev načela kontradiktornosti) pred sodišči druge in prve stopnje.
78a. člen ZZVZZ omogoča zavarovancu, da pravice iz zdravstvenega zavarovanja, ki so bile zadržane, uveljavlja po poplačilu dolga, saj zaradi neplačanih prispevkov pravica ni izgubljena, pač pa le zadržana.
Če so bili prispevki naknadno poravnani in če pravice ni mogel uveljavljati na način, ki ga določajo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja samo zaradi neplačanih prispevkov, potem nabava medicinskih pripomočkov brez naročilnice oziroma z neveljavno naročilnico, glede na določbo 78a. člena ZZVZZ, ne more biti ovira za naknadno priznanje pravice do povračila stroškov.
poškodba pri delu - poskus ropa - odškodninska odgovornost delodajalca - odgovornost za ravnanje tretjega
Če je delavcu povzročena škoda pri delu ali v zvezi z delom, mu jo mora povrniti delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava (prvi odstavek 184. člena ZDR). Navedena zakonska določba pomeni, da je potrebno odškodninsko odgovornost delodajalca za škodo, ki jo utrpi delavec na delu ali v zvezi z delom, v celoti presojati po splošnih pravilih civilnega prava, kot ta izhajajo iz ureditve odškodninske odgovornosti v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ), to je, ali je za škodo, ki jo utrpi delavec, sploh podana delodajalčeva odškodninska odgovornost (vključno z vprašanjem morebitne deljene odgovornosti), za kakšno obliko njegove odgovornosti gre, ali gre za pravno priznano obliko škode in do kakšne višine odškodnine je delavec upravičen.
Iz opredelitve krivdne odgovornosti v prvem odstavku 131. člena OZ izhaja, da je za povzročeno škodo drugemu odgovorna tista oseba, ki je škodo povzročila, razen če dokaže, da je škoda nastala brez njene krivde.
Na podlagi ugotovitev sodišča, ki med strankama očitno niti niso bile sporne, je tožnici škodo v posledici telesne poškodbe povzročil ropar, ki jo je pri poskusu ropa na delovnem mestu blagajničarke s pištolo udaril po glavi oziroma s strani po obraznem delu. V obravnavanem primeru bi bila tožena stranka odgovorna tožnici za nastalo škodo le, če bi bila ta posledica njenega nedopustnega ravnanja.
Zgolj pavšalne ugotovitve, da bi lahko tožena stranka tudi na podlagi splošnih določb o zagotavljanju varnih delovnih razmer naredila več v smislu zagotavljanja varstva pred ravnanjem tretjih oseb, ne morejo biti podlaga za ugotovitev protipravnega ravnanja in njene krivdne odgovornosti za škodo, ki jo je sicer povzročila tretja oseba, za katero toženka ne odgovarja.