ZUS-1 člen 27, 27/1-4, 33, 33/1, 36, 36/1, 36/1-2, 37, 37/2, 68. ZUP člen 96, 224, 280, 280/1, 280/3. ZZZDR člen 10b.
pritožba - pravočasnost tožbe kot pogoj za presojo ničnosti odločbe v upravnem sporu- vročitev odločbe z javnim naznanilom
ZUS-1 za uveljavljanje napak odločbe, ki imajo za posledico ničnost, ne pozna tožbe, ki bi jo bilo mogoče vložiti neodvisno od poteka časa po končanem postopku izdaje takega akta. Mimo tega zato ne more nastopiti niti dolžnost sodišča, da po uradni dolžnosti pazi na ničnost.
Čeprav je bil torej prvi tožnik seznanjen z načinom vročanja, saj je o tem sam predložil omenjeni dopis CSD, pa v pritožbi nepravilnosti v tej smeri ne zatrjuje, niti jih ni v tožbi. Zato zgolj s pavšalno trditvijo, da ni prejel odločb o posvojitvi, ne more izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje o pravnomočnosti izpodbijanih odločb, ki pomeni, da je rok za vložitev tožbe v upravnem sporu zanj potekel, še preden je vložil predmetno tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO
VS0017994
ZPP člen 286, 286/1. ZNP člen 7, 37, 99. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/1-1, 1/1-2. Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe (1946) člen 5.
vrnitev zaplenjenega premoženja - zaplemba premoženja v kazenskem postopku - podlaga prehoda premoženja v državno last - Odlok AVNOJ - ZIKS - ZDen - poprava krivic - odškodnina - odločba Ustavnega sodišča - nepravdni postopek - prekluzija v nepravdnem postopku
V obravnavani zadevi je prišlo do prehoda premoženja že po samem Odloku AVNOJ dne 6. 2. 1945 in kasnejša zaplemba v kazenskem postopku (sodba II Snč 121/45
z dne 3. 8. 1945) ni pravno upoštevna, saj je premoženje prešlo v državno last že pred njeno izdajo. Odločbe zaplembenih komisij in sklepi sodišč so bile le dekleratorne odločbe o izvršitvi zaplembenega premoženja, ki je bilo pred tem v konkretnem primeru podržavljeno na podlagi Odloka AVNOJ (5. člen Zakona o zaplembi premoženja in izvrševanju zaplembe; Ur. l. SFRJ, št. 16/46). Kljub izrečeni zaplembi s kazensko sodbo premoženje ni bilo odvzeto s tem aktom, ker ga v trenutku, ko je bila izrečena sodba pravnomočna, obsojena oseba ni več imela.
Prekluzija iz prvega odstavka 286. člena ZPP ni primerno sredstvo za uresničevanje namena koncentriranega in pospešenega postopanja v nepravdnih zadevah in sta zato sodišči pri odločitvi o pravni podlagi podržavljenja pravilno upoštevati tudi zaplembeno odločbo z dne 27. 8. 1945, ki jo je nasprotna udeleženka predložila po naroku.
Odreditev pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti ni vselej pogojena s predhodno odreditvijo hišnega pripora in kršitvijo le tega, pač pa s prognozo sodišča, da bo obdolženec, kljub odrejenemu hišnemu priporu, kazniva dejanja ponavljal.
ZMed člen 26, 26/4, 27, 27/1, 31, 31/1, 31/1-2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
mediji - pravica do objave popravka - razlogi za zavrnitev zahteve za objavo popravka - odklonitveni razlogi - objava popravka brez sprememb in dopolnitev
Z izrazom popravek ni mišljen samo popravek v ožjem smislu, to je zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem obvestilu, ampak tudi navajanje oziroma prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu (četrti odstavek 26. člena ZMed). Če zahtevani popravek nima takšne vsebine, ga odgovorni urednik ni dolžan objaviti (odklonitveni razlog iz druge alineje prvega odstavka 31. člena ZMed).
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - goljufija
Oškodovanci so obsojencu denar izročili izključno zaradi njegovega zatrjevanja, da ga bo vložil v posel trgovanja s tujimi valutami in obsojenec je zakonske znake goljufije izpolnil že s tem, ko po prejemu denarja tega ni položil na ta trgovalni račun.
Stališče, da pristojno sodišče ni nepristransko ter da preferira oškodovanca, ki ostaja na ravni subjektivnega prepričanja obdolženca in ni objektivno utemeljeno, ne more utemeljevati delegacije krajevne pristojnosti, prav tako ne dejstvo, da je obdolženec zoper državno tožilko, ki je vložila obtožni predlog, vložil odškodninsko tožbo oziroma ovadbo, saj ta okoliščina z nepristranskostjo pristojnega sodišča ni povezana.
Glede na ugotovitve nižjih sodišč, da so bile z izročilno pogodbo zajete tudi sporne nepremičnine, je pravilen zaključek, da te nepremičnine niso del zapuščine, ker premoženje, ki je predmet izročitve in delitve, ne sodi v izročiteljevo zapuščino.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - begosumnost - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Sklicevanje na prejšnje odločitve in sklepe ni nedopustno, in sicer pod dvema pogojema: da sta iz prejšnjih odločitev razvidna obstoj in presoja konkretnih okoliščin, ki opravičujejo podaljšanje pripora, in če sodišče ugotovi, da takšne okoliščine še vedno obstajajo.
V določenih primerih je nevarnost ponavljanja kaznivih dejanja dovolj zanesljivo izkazana že na podlagi specifičnih okoliščin izvršitve kaznivega dejanja in ni potrebno, da bi bile podane še dodatne subjektivne okoliščine. Najpogosteje je takšna situacija podana v primeru, ko gre za vztrajno, rutinirano in organizirano izvrševanje kaznivih dejanj, še posebej kadar je pri storilcu izkazana visoka stopnja povezanosti z osebami, ki se ukvarjajo s kriminalno dejavnostjo.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZUP člen 293, ZLS člen 21. 22.
začasna odredba - pritožba - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - ureditvena začasna odredba - trditveno in dokazno breme - težko popravljiva škoda - sporno pravno razmerje
Začasno ureditev stanja je mogoče predlagati le v zvezi s spornim pravnim razmerjem. S posledicami, ki naj bi tožnici nastale zaradi obveznosti po odločbah, izdanih v drugih postopkih, ni mogoče utemeljiti škode, ki naj bi ji nastala, če ne bo zadržala tega postopka.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali so bile v konkretnem primeru s tem, ko ni bil izveden predlagan dokaz z izvedencem medicinske stroke, kršene določbe pravdnega postopka.
predlog za dopustitev revizije - nesporno pravno vprašanje - nepopolna vloga - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Če predlagatelj ponudi pravno vprašanje, ki v zadevi ni bilo sporno, relevantno oziroma se dejanske podlage sodbe sploh ne tiče, potem je treba tak predlog po šestem odstavku 367.b člena ZPP zavreči.
dopuščena revizija - skupno premoženje zakoncev - sporazum o obsegu skupnega premoženja - neveljavnost sporazuma o obsegu skupnega premoženja - sposobnost razsojanja - poslovna sposobnost - omejena poslovna sposobnost - dokazovanje - zaslišanje priče - zavrnitev dokaznega predloga - substanciranje dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredelitev bistvene kršitev določb pravdnega postopka v pritožbi - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku - dokazna stiska - primernost dokaza
Vrhovno sodišče ugotavlja, da je tožnik zadostil dolžnosti substanciranja, kar je razvidno že iz v obrazložitvi povzetega dokaznega predloga. Dokazno temo očitno obsegajo njegova psihična in voljna stanja v kritičnem času, ki v konkretnem primeru spadajo v sklop odločilnih dejstev za presojo tožnikove razsodnosti. Tožnik je utemeljil tudi primernost dokaza z življenjem pri očetu. Zavrnitev dokaznega predloga pa je še posebej problematična glede na dokazno stisko glede tožnikovega zdravstvenega stanja v relevantnem času, ki jo je sodišče prve stopnje izrecno izpostavilo. Navedlo je, da dokaz z izvedencem v konkretnem primeru ne more imeti take dokazne moči, kot bi jo lahko imel, če bi izvedenec imel na razpolago objektivne podatke, izpovedbe prič ali medicinsko dokumentacijo. Revizijskim očitkom glede kršitve načela kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) glede zavrnitve dokaznega predloga za zaslišanje V. Č. je po navedenem mogoče pritrditi.
ZMZPP člen 101. Uredba Sveta (ES) 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I) člen 66.
Kadar že iz same trditvene podlage ne izhaja materialnopravna utemeljenost zahtevka, je dokazni postopek nepotreben ter vsakršno izvajanje dokazov v takšnem položaju celo nasprotuje temeljnemu načelu hitrosti in ekonomičnosti postopka iz 11. člena ZPP, s tem pa tudi standardu sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007762
ZKP člen 427.
zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev – odločba o kazenski sankciji
Precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev ni razlog, ki bi ga bilo mogoče uveljavljati oziroma se nanj sklicevati v zahtevi za varstvo zakonitosti. V 427. členu ZKP je zgolj določeno ravnanje Vrhovnega sodišča, če se mu ob siceršnjem odločanju o zahtevi, vloženi zaradi razlogov, iz katerih jo je mogoče vložiti, pojavi tak dvom. Če takega dvoma ni, in Vrhovno sodišče ga v konkretni zadevi ni ugotovilo, sodišče tudi ni dolžno razlagati (kljub obširnim navedbam zagovornika o dejanskem stanju v zahtevi za varstvo zakonitosti, ki se na ta člen sklicuje), zakaj ne.
V izreku končne odločbe res ni izrecno navedeno, da se razveljavita začasni odločbi, ki sta bili izdani med postopkom, vendar pa ne gre za pomanjkljivost, ki bi imela za posledico njuno podaljšano veljavnost za čas po izdaji odločbe o glavni stvari. V obravnavani zadevi začasen odvzem otroka in namestitev v rejniško družino že po naravi stvari lahko veljal le do konca postopka na prvi stopnji, to je do sprejema odločbe v glavni zadevi, s katero je bilo na podlagi izvedenega postopka odločeno o enakih ukrepih kot v začasnih odločbah. S tem so ti ukrepi prenehali biti zgolj začasni, začasni odločbi pa sta postali brezpredmetni.
Ker je odločitev o odvzemu in namestitvi otroka v rejništvo že predmet odločitve o glavni stvari, bosta revidenta zasledovani cilj, to je vrnitev v vzgojo in oskrbo staršema, lahko dosegla s pravnimi sredstvi zoper omenjeno odločbo. Zato za revizijo, v kateri sta predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe, obeh začasnih odločb CSD o odvzemu otroka in namestitvi v rejniško družino ter vrnitev otrok v njuno varstvo in vzgojo, nista imela pravnega interesa.