invalidnost I. kategorije - vzrok za nastanek invalidnosti - pravnomočnost odločitve o vzroku invalidnosti
Pravnomočna odločba ne pomeni, da so vsi njeni elementi že avtomatsko vključeni v posledice pravnomočnosti in da zato o nobenem od teh (oziroma v tej povezavi o novih pravicah) ni mogoče več odločati. Materialno pravnomočna postane odločba, s katero so stranki naložene kake obveznosti, ali s katero je pridobila določene pravice (prvi odstavek 225. člena ZUP), kar pa ne obsega tudi v prejšnji odločbi ugotovljenega vzroka za nižjo (II. kategorijo) invalidnosti, ki sam po sebi ne pomeni tudi odločitve o pravici, temveč odločitev o dejstvu, ki v nekaterih primerih sploh ni pravno odločilno za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Takšna ali drugačna odločitev o vzroku invalidnosti (v prejšnji in sedanji invalidski odločbi) tudi v obravnavanem primeru ni vplivala na odločitev o priznanju kategorije invalidnosti (v odločbi toženke z leta 2002 in sedanji odločbi sodišča) in o priznanju pravice do invalidske pokojnine.
Glede na to, da na podlagi izrecne določbe drugega odstavka 370. člena ZPP revizija ni dopustna zaradi prekoračitve zahtevka, do katere je prišlo pred sodiščem prve stopnje, tožena stranka pa revizijo vlaga izključno zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka v prvostopenjski sodbi, je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP revizijo zavrglo.
Ugotavljanje invalidnosti - delovni invalid - invalidnost I. kategorije - poškodba pri delu - bolezen
Na podlagi prepričljive ugotovitve komisije za fakultetna izvedenska mnenja, da pri tožniku ni podana popolna izguba delovne zmožnosti za opravljanje organiziranega pridobitnega dela, je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti. V skladu s 1. alinejo drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1 se zavarovanec razvrsti v I. kategorijo invalidnosti, če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali če je pri njem podana poklicna invalidnost, nima pa več preostale delovne zmožnosti.
ZDR člen 109, 109/2, 110, 110/1. KZ-1 člen 257, 258.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - pravočasnost odpovedi
Ker torej v tožničinem ravnanju niso podani znaki kaznivih dejanj, je mogoče kršitev opredeliti le kot razlog iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Izredno odpoved iz tega razloga pa je mogoče podati v 30 dnevnem subjektivnem in šestmesečnem objektivnem roku. Glede na to, da je odpovedni razlog nastal že v letu 2010, je izredna odpoved z dne 11. 10. 2013 prepozna.
pravica do invalidske pokojnine - poslabšanje zdravstvenega stanja - ustrezno delo z omejitvami
Ob ugotovitvah, da pri tožniku ni prišlo do sprememb njegovega zdravstvenega stanja in preostale delovne zmožnosti, sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je tožnikov zahtevek za odpravo odločb tožene stranke in priznanje pravic na podlagi I. kategorije invalidnosti zavrnilo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev delovnih obveznosti - navodilo delodajalca - učitelj - opozorilo pod odpovedjo
Revidentka je učence napeljevala k nespoštovanju pravil o (ne)uporabi mobilnih telefonov in je s tem spodkopala avtoriteto učiteljice, ki je ravno želela doseči spoštovanje teh pravil. Zato je bilo opozorilo pred odpovedjo utemeljeno. Revidentka je kršila odredbo o nesprejemanju učencev, ki ji niso bili dodeljeni v okviru strokovne pomoči. Pri tem je dovoljevala brskanje po medmrežju v času svoje odsotnosti, zato je prišlo tudi do ogroženosti notranjih baz tožene stranke.
Ena izmed oblik družbenega varstva polnoletnih invalidnih oseb po ZDVDTP (prva točka 3. člena) je sicer tudi varstvo oziroma nastanitev v splošnih ali posebnih socialnih zavodih. Vendar pa sta problematika nastanitve polnoletnih invalidnih oseb v specializiranih zavodih in financiranje zakonsko urejena na način, da v primeru oprostitve upravičenca razliko do vrednosti storitve plača občina. Tudi kronološko gledano je ZSV od začetka veljave vseskozi določal, da se institucionalno varstvo financira bodisi iz proračuna RS ali proračuna občin. Zato na tem področju ni pravne praznine, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča, ki bi narekovala razlago, kot jo je sprejela tožena stranka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - kršitev izven delovnega časa - kršitev brez neposredne povezave z delom - poklicna rehabilitacija
V skladu s sodno prakso se zahteva po lojalnosti do delodajalca, ki se lahko razteza tudi v sfero, ki ni ozko povezana z pogodbenimi ali drugimi obveznostmi iz delovnega razmerja, nanaša tudi na policista v delovnem razmerju pri toženki. Delo na policiji, kot pomembni javni službi s posebnimi pooblastili tudi na področju odkrivanja in preprečevanja kaznivih dejanj predpostavlja, da policisti in uslužbenci policije nasploh sami tudi v osebnem življenju spoštujejo in upoštevajo veljavne predpise. Tega ne more spremeniti dejstvo, da je bila tožnica v času izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na poklicni rehabilitaciji. Poklicna rehabilitacija ne pomeni, da je v času rehabilitacije povsem prenehala njena vez z delodajalcem, da je zato prenehala prepoved škodljivega ravnanja in da ji delodajalec v primeru ugotovljenih kršitev ni mogel izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi.
Ugotavljanje invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - časovna razbremenitev - delo s polovičnim delovnim časom - pravočasnost sodbe
Pravnomočnost tistega dela sodbe sodišča prve stopnje, s katerim je bilo odločeno, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, pomeni, da v istem sporu glede posameznih elementov te odločbe (v konkretnem primeru glede pravice do dela s polovičnim delovnim časom) ni možno sprejeti odločitev, ki bi dejansko pomenile spremembo te odločbe, saj bi sicer izrek sodbe nasprotoval samemu sebi.
Invalid - ugotavljanje invalidnosti - invalidnost I. kategorije - svoj poklic - delovno mesto, na katerega je delavec razporejen - ustrezna izobrazba - dodatna usposobljenost - delovne izkušnje
Če je delavec sicer nesposoben za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega je razporejen (v konkretnem primeru to pomeni nesposobnost za opravljanje kmetijske dejavnosti), je za razvrstitev v invalidnost I. kategorije potrebno, da je nesposoben tudi za opravljanje vseh tistih del, ki ustrezajo njegovim telesnim in duševnim zmožnostim, za katere ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje. V konkretnem primeru to pomeni, da bi sodišče pri ugotavljanju tožničine delazmožnosti moralo upoštevati celotno opredelitev svojega poklica v smislu določbe tretjega odstavka 60. člena ZPIZ-1 in ne samo prvi del te opredelitve (delovno mesto na katerega je delavec razporejen).
Sodišče ni ugotovilo, ali je tožnica še sposobna za opravljanje organiziranega pridobitnega dela na delovnem mestu za katerega ima ustrezno izobrazbo (tožnica je navajala, da je končala srednjo ekonomsko šolo), dodatno usposobljenost in delovne izkušnje (tožnica je navajala, da je opravljala tudi delo prodajalke in kuharice).
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved
Ob ugotovitvah, da je prišlo pri toženi stranki do organizacijskih sprememb na delovnem mestu strokovnega sodelavca, na katerem tožnica dejansko že dve leti ni delala, z razporeditvijo del tega delovnega mesta na druge izvajalce, sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je ugotovilo, da je šestmesečni objektivni rok za podajo odpovedi iz šestega odstavka 88. člena v času odpovedi še veljavnega ZDR že potekel in da prerazporeditev del na delovnem mestu strokovnega sodelavca na druge delavce na položaj tožnice, ki dela na tem delovnem mestu že dve leti ni opravljala, ni mogla vplivati.
ZZDej člen 45. Kodeks medicinske deontologije člen 2, 10, 13, 15, 61. ZDR-1 člen 33, 35, 37. ZPacP člen 43.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - zdravnik - kršitev zdravniške etike
Tožnik je s tem, ko je svojemu sinu, v nasprotju z organizacijo dela tožene stranke in v nasprotju s predpisi, omogočil prisotnost na dveh operacijah, zasledoval izključno lastne in ne bolnikovih interesov, prav tako pa ne splošnih družbenih interesov. Da je lahko to storil, je izkoristil svoja pooblastila in položaj, ki ga je imel v javni ustanovi, pri tem pa je kršil pacientovo pravico do zasebnosti. S tem, ko je pri operaciji omogočil sodelovanje nekvalificirane osebe, ki je bila celo otrok, je ogrožal pacientovo varnost, motil delo ostalih. Ravnal je neustrezno in lahkomiselno, zaradi česar je okrnil ugled tožene stranke, drugega zdravstvenega osebja in zdravstva v celoti.
dopuščena revizija - izvršba na nepremičnine - dokaz - dolžnikova listina - podlaga tožbe po petem odstavku člena 168 ZIZ - originarna pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje
Peti odstavek 168. člena ZIZ se nanaša tudi na ugotovitveno sodno odločbo o obstoju lastninske pravice, torej na originarno pridobitev lastninske pravice.
SPZ člen 119, 119/4, 119/5. SZ-1 člen 30, 30/1, 43, 44, 44/1, 46. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 1. OZ člen 197, 287. ZPP člen 367, 367/4, 367a, 367a/1, 385, 385/3, 391, 391/1, 458, 458/1, 458/8.
upravljanje večstanovanjske stavbe - delitev stroškov upravljanja - stroški obratovanja - stroški vzdrževanja - investicijski stroški - neupravičena pridobitev - izdatek za drugega - delno plačilo - vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja - rezervni sklad - uporaba sredstev rezervnega sklada - prepoved zahtevati delitev in vračilo vplačil v rezervni sklad - zmotna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti - spor majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme
Upravnikov zahtevek iz naslova izdatka za drugega, ki se sicer poravna iz rezervnega sklada, je zaradi stroge namenskosti in nepovratnosti teh sredstev lahko utemeljen le, če takšno zalaganje in delitev zahtevajo posebne okoliščine (npr. posebno naročilo ustrezne večine etažnih lastnikov ali nezadostnost sredstev sklada).
DENACIONALIZACIJA - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018938
ZDen člen 19, 19/1-3, 32. ZPP člen 367, 367/4, 367a, 367a/1, 367c, 377.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije - lastninska pravica na nepremičnini - ničnost denacionalizacijske odločbe - pravnomočnost odločbe - odločba Ustavnega sodišča Up-457/09
Vrednost spornega predmeta v osnovni pravni zadevi je 300,00 EUR, kar ne presega zakonsko določene meje za možnost dopustitve revizije, zato je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije v tem delu zavrglo.
V preostalem delu pa je predlog zavrnilo, ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP.
ZUS-1 člen 2, 4, 32, 66, 66/3. ZPDI člen 19, 19/4, 19/6.
opravljanje pravniškega državnega izpita - PDI - začasna odredba - pritožba - težko popravljiva škoda - ureditvena začasna odredba - ni potrebna - začasna odredba po uradni dolžnosti - trditveno in dokazno breme - pritožbene novote
Rok za pristop k izpitu v času trajanja postopka odločanja o izpolnjevanju pogojev za pristop k izpitu po naravi stvari ne teče. Zato določitev roka, kot je predlagal tožnik, ni potrebno. Tožnik s svojimi navedbami ni zadostil zahtevi po izkazanosti težko popravljive škode.
ZDen člen 26, 26/3. ZDen-B člen 7, 24, 26. ZPP člen 339, 339/2-14.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine - bistveno zmanjšanje vrednosti nepremičnine - odškodnina - pravica zahtevati povrnitev škode - prekluzivni rok - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Določbi iz 24. in 26. člena novele ZDen o rokih za uveljavljanje odškodnine za zmanjšano vrednost v naravi vrnjene nepremičnine po noveliranem 26. členu ZDen pomenita, da denacionalizacijski upravičenec po izteku navedenih rokov nima več pravice uveljavljati te odškodnine. Gre namreč za roka, ki sta materialna prekluzivna roka. O taki naravi rokov iz 24. in 26. člena ZDen je Vrhovno sodišče zavzelo stališče v več svojih odločbah in gre torej za že ustaljeno stališče sodne prakse (prim. II Ips 689/2006, I Ip 66/2002, I Up 42/2004, I Up 680/2004, X Ips 179/2005 idr.). V sodni praksi je bilo tudi že poudarjeno, da je zakonodajalec začetek teka obeh rokov določil z objektivnim kriterijem, in sicer z dnevom uveljavitve novele.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča
Če bi v zadevi odločali krajevno in stvarno pristojni sodišči oziroma sodniki teh sodišč, ki so v pogostih stikih s sodniki, ki se jim očita protipravno ravnanje, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.