Tudi če nakazilo ni bilo izvršeno do začetka stečajnega postopka oziroma je do izvršitve nakazila (poplačila) prišlo zaradi nastopa pravnih posledic začetka stečajnega postopka oziroma na podlagi zakonskih določb o pobotu iz 261. člena ZFPPIPP, je mogoče zahtevati razveljavitev učinkov sprejema pooblastila za nakazilo.
ZPP člen 70, 70-5, 70-6, 73, 73/4. URS člen 23, 23/1.
izločitev sodnikov - pravica do nepristranskega sojenja - nestrinjanje s stališči sodnikov v drugi zadevi - vsebinska identičnost zadeve - subjektivni kriterij - odklonitveni razlog - videz nepristranskosti sojenja - izključitveni razlog - pravni interes za izločitev
Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na obsežno sodno prakso Vrhovnega sodišča, iz katere izhaja, da že zaradi narave sodnega odločanja v nobenem primeru ne more biti objektivni odklonitveni razlog sodnikovo pravno stališče, zavzeto pri opravljanju sodne funkcije niti konkretna sodnikova odločitev v posamezni zadevi, katere pravilnost in zakonitost se presoja v postopkih z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi.
Tudi dejstvo, da so višji sodniki v izjavi po četrtem odstavku 73. člena ZPP izjavili, da ima pritožnik prav, da so o vprašanju, ki utegne biti v tej zadevi odločilnega pomena, že zavzeli stališče v eni od prejšnjih oziroma povezanih zadev med istima strankama, in da izločitvi ne nasprotujejo, na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča ne morejo vplivati. Višji sodniki namreč niso izjavili, da bodo odločili enako, kot to zatrjuje pritožnik v pritožbi, niti to ne izhaja iz konteksta njihove izjave, zato zgolj na podlagi njihove izjave ni mogoče zaključiti, da ne bodo sporne zadeve obravnavali z vso skrbnostjo in profesionalnostjo.
Sodišče druge stopnje je Pogodbo pravilno razlagalo skladno z razlagalnim pravilom iz prvega odstavka 99. člena ZOR. Revizijsko sodišče pritrjuje stališču, da je koncesijska pogodba glede višine, do katere je navzgor omejena subvencija, objektivno jasna in jo je treba uporabiti tako, kot se glasi, zaradi česar ne pride v poštev razlagalno pravilo iz drugega odstavka 99. člena ZOR. Toženka v postopku ni uveljavljala, da bi bila skupna volja pogodbenih strank drugačna od (jasno) zapisane, pač pa se je zavzemala za lastno različico tolmačenja Pogodbe, ki pa se je izkazala za napačno.
Listine, ki jih v spis vloži stranka, imajo lahko, tako kot to v obravnavanem primeru velja za omenjeni listini, dvojno naravo. To pomeni, da v primeru, ko se stranka na vsebino listine sklicuje v smislu dopolnitve svojih navedb, vsebina te listine predstavlja del njen trditvene podlage, hkrati pa je ta listina tudi dokaz, s katerim stranka te svoje navedbe dokazuje. Kakšno dokazno moč ima taka listina, pa je predmet presoje sodišča.
Blokirani transakcijski računi so resda indic kratkoročne plačilne nesposobnosti dolžnika, ne pomenijo pa sami po sebi tudi njegove insolventnosti. A contrario trditve in dokazi o aktivnih računih dolžnika še niso dovolj za utemeljitev solventnosti dolžnika.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - glavnica - kapitalizirane obresti - gospodarski spor - zavrženje revizije
Obresti, ki se uveljavljajo poleg glavnice, so stranska terjatev ne glede na to, ali se uveljavljajo od glavnice opisno s časovno opredelitvijo ali v kapitaliziranem znesku.
Vročitev drugostopenjske sodbe je bila pravilno opravljena prejšnjemu pooblaščencu tožene stranke, saj ta do 23. 2. 2015 sodišča ni obvestil o prenehanju pooblastilnega razmerja. Vročitev sodbe neposredno toženi stranki na to ne vpliva. Šteje se, da je tožena stranka tako sodbo sodišča druge stopnje prejela 16. 2. 2015. Revizija, vložena 27. 3. 2015 je zato prepozna.
gospodarska družba - odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora - prisilna poravnava - prepoved preusmeritve finančnih tokov - domneva neenakopravnega obravnavanja upnikov - domneva vzročne zveze - domneva višine škode - trditveno in dokazno breme - omejitev odškodninske odgovornosti - krivda - navadna malomarnost - huda malomarnost - naklep
Stranka, ki se sklicuje na domnevo, mora dokazati domnevno bazo. Če to dokaže, je na nasprotni stranki breme, da domnevo izpodbije. Ker je tožeča stranka dokazala, da je prvi toženec kot direktor preusmeril poslovanje oziroma finančne tokove na drugo pravno osebo, je bil (zaradi domneve iz 1. točke petega odstavka 15. člena ZFPPod) prvi toženec tisti, ki bi moral trditi in dokazati, kateri so bili tisti upniki, ki zaradi navedenega ravnanja niso bili oškodovani.
Če uprava krši prepoved iz 15. člena ZFPPod, se na podlagi 19. člena ZFPPod pri presoji njene odškodninske odgovornosti domneva tako obstoj vzročne zveze kot tudi višina škode.
Čeprav se krivda pri odškodninski odgovornosti domneva (odškodninska odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom), se na podlagi 21. člena ZFPPod domneva le najlažja stopnja krivde, to pa je navadna malomarnost. Hujša oblika krivde (huda malomarnost in naklep) je glede na navedeno določbo izjema, saj omejitev odškodninske odgovornosti velja, razen če se dokaže drugače. Obstoj hujše oblike krivde mora zato dokazati oškodovanec. Naklep oziroma huda malomarnost, ki je podlaga za izključitev omejitve odškodninske odgovornosti po drugem odstavku 21. člena ZFPPod, mora biti namreč podana v razmerju do povzročitve škode in ne (le) v razmerju do protipravnega ravnanja.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 75, 75/1-1, 75/3. ZPP člen 339, 339/2-14.
začasna odredba - odložitvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - pravno upoštevna škoda - obrazložitev sklepa - opredelitev sodišča do izjav nasprotne stranke
Pri odločanju o izdaji začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 je pravno upoštevna le škoda, ki bi tožniku verjetno nastala zaradi naložene prilagoditve radijskega programa, ki ga izvaja v skladu z dovoljenjem za izvajanje radijske dejavnosti.
Sodišča bi moralo do navedb, s katerim je toženka nasprotovala zatrjevani težko popravljivi škodi in so zato pomembne za presojo izkazanosti tega pogoja za izdajo začasne odredbe, zavzeti stališče. Ker ga ni, je storilo bistveno kršitev določbe postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se v pritožbenem postopku zoper sklep uporablja na podlagi smiselne uporabe 1. točke prvega odstavka in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1.
Uredba št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 35, 41, 45, 46, 46/1. ZNP člen 37.
razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - razlogi za zavrnitev - vložitev pravnega sredstva v državi članici izvora - prekinitev postopka
Sodišče, pri katerem je vloženo pravno sredstvo, lahko na zahtevo dolžnika prekine postopek, če je bilo zoper sodno odločbo vloženo pravno sredstvo v državi članici izvora, ali če se rok za to pravno sredstvo še ni iztekel. Navedeno predstavlja možnost in ne dolžnosti sodišča, da postopek prekine, na kar kaže že besedna zveza „lahko prekine“.
ZUS-1 člen 32, 32/2. ZBan-2 člen 273, 273/1-1, 277, 277/2, 278, 278/2, 278/3, 358, 358/3. URS člen 49.
začasna odredba - prepoved opravljanja funkcije nadzornega sveta banke - pavšalne navedbe - morebitne bodoče posledice - nedokazane trditve - svoboda izbire poklica - javna korist - izpostavljenost medijem - poseg v čast in dobro ime - nadzor v javnem interesu
Neposredne pravne posledice izvršitve izpodbijanega akta se z izrečeno prepovedjo izčrpajo, zato je splošno zatrjevanje pritožnika o morebitnih, torej zgolj posrednih, potencialnih bodočih posledicah ne samo nedokazano, temveč za presojo v obravnavanem primeru izdaje začasne odredbe tudi nebistveno.
zahteva za varstvo zakonitosti - prisilna poravnava - sklep o začetku postopka prisilne poravnave - pritožba zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave - aktivna legitimacija - predhodni postopek - glavni postopek
Pri vsaki prisilni poravnavi je predhodni postopek tako kratek, da praktično vzeto do priglasitve udeležbe upnikov v njem niti ne more priti. To pa ne pomeni, da je upnikom v prisilni poravnavi na ta način odvzeta pravica do pravnega sredstva. Upniki imajo v prisilni poravnavi pravico do ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave, v katerem lahko uveljavljajo vse vsebinske razloge proti vodenju postopka prisilne poravnave. Na ta način so zavarovane vse njihove pravice, ki bi sicer lahko bile prizadete z vodenjem postopka prisilne poravnave.
dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - pogodba - obličnost - teorija o realizaciji - pasivna legitimacija
J. K. kot pooblaščenec toženke je odobril in pisno potrdil račune za dodatno opremo. Tako se izkaže, da so bila dodatna dela naročena v okviru izvajanja (glavne) pogodbe. Obrazloženo utemeljuje teorijo o realizaciji v zvezi z oblikovno pomanjkljivimi naknadnimi dopolnitvami Pogodbe, saj sta stranki spora osnovno pogodbo sklenili prav zaradi funkcionalne rabe operacijskih miz. Pravilna materialnopravna podlaga tožbenega zahtevka je zato pogodbena in ne kondikcijska, kot sta to materialnopravno zmotno presodili sodišči prve in druge stopnje, kar pa ne vpliva na odgovor na dopuščeno vprašanje, ki je pozitiven, saj je bila toženka v pogodbenem odnosu s tožnico, pri čemer za odločitev v tem sporu ni bistveno, kdo je bil končni uporabnik operacijske opreme.
ZLD člen 16, 18. OZ člen 333. ZGJS člen 42. ZJZP člen 44.
dopuščena revizija - koncesija - pogodba o koncesiji - pogodba za nedoločen čas - odpoved koncesijske pogodbe - lekarniška dejavnost - analogna uporaba OZ
Če bi bil namen sedme alineje 18. člena ZLD res v izključitvi možnosti „nekrivdne“ odpovedi koncesije s strani koncendenta, bi bilo namreč razumno pričakovati, da bo navedeno, da naj določita „koncesionarjev“ rok za odpoved koncesije. Prav določitev odpovednega roka zaradi podelitve koncesije za nedoločen čas pa jasno izhaja tako iz Odločbe kot tudi iz Koncesijske pogodbe. Zato se ni mogoče strinjati z razlago, da bi ZLD izvzel možnost „nekrivdne“ odpovedi koncesije s strani koncendenta (zaradi prenehanja koncesijske pogodbe), saj je ravno odpoved tipična oblika prenehanja trajnega pogodbenega razmerja. Sporni 18. člena ZLD je zato treba razumeti v kontekstu 16. člena ZLD, ki oba skupaj ne izključujeta možnosti razlage, da koncendent lahko odvzame koncesijo tudi zaradi prenehanja koncesijske pogodbe. Ta namreč lahko preneha bodisi zaradi izteka roka trajanja kot tudi zaradi enostranske odpovedi, če je sklenjena za nedoločen čas.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - ustrezna zaposlitev
Zmotno je stališče revidenta, da bi bila izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe v celoti nezakonita, če bi bilo ugotovljeno, da pri ponujeni pogodbi o zaposlitvi ne gre za ustrezno zaposlitev v smislu določbe petega odstavka 91. člena ZDR-1. Če je pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe dokazan obstoj poslovnega razloga oziroma razloga nesposobnosti in je bila odpoved dana v skladu s predpisanim postopkom, potem takšna odpoved ne bo nezakonita zgolj zaradi tega, ker ponujena pogodba o zaposlitvi ni ustrezna.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-7, 34/3. ZPIZ-2 člen 411, 411/3. ZPIZ-2A člen 3, 5, 6, 6/1. ZDSS-1 člen 82, 82/2.
lastnost zavarovanca - novela ZPIZ-2A - prostovoljno obvezno zavarovanje - zavarovanje na podlagi vpisa v evidenco brezposelnih oseb
Tožena stranka je z izpodbijanima odločbama zavrgla tožnikovo zahtevo za priznanje lastnosti zavarovanca kot prepozno, sklicujoč se na 6. člen ZPIZ-2A. Ta določba oziroma rok, ki je v njej določen, se izrecno nanaša na zavarovance iz 3. člena ZPIZ-2A, ki so se v času od 1. januarja 2013 do uveljavitve tega zakona odjavili iz obveznega zavarovanja in se vanj ponovno prijavljajo. Tožnik ni zavarovanec, na katerega bi se določba 6. člena ZPIZ-2A nanašala, saj ni bil zavarovan po 7. alineji prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1, niti se ni iz zavarovanja odjavil v obdobju od 1. januarja 2013 do uveljavitve ZPIZ-2A niti se ni ponovno prijavil v zavarovanje. Zato tožena stranka v citirani določbi ni imela podlage za zavrženje njegove zahteve.
ZSV člen 11, 11/1, 11/1-4, 99, 99/1, 99/1-3, 100. ZUPJS člen 9, 10. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilu socialnovarstvenih storitev člen 3, 6, 6/3, 8, 9, 10, 11, 11/1. ZDVDTP člen 3. ZZZDR člen 123. ZZZDR-C člen 26.
Problematika nastanitve polnoletnih invalidnih oseb v specializiranih zavodih in financiranje sta zakonsko urejena na način, da v primeru oprostitve upravičenca razliko do vrednosti storitve plača občina. Tudi kronološko gledano je ZSV od začetka veljave vseskozi določal, da se institucionalno varstvo financira bodisi iz proračuna Republike Slovenije ali proračuna občin. Zato na tem področju ni pravne praznine, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča, ki bi narekovala razlago, kot jo je sprejela tožena stranka.
ZSV člen 11, 11/1, 11/1-4, 99, 99/1, 99/1-3, 100. ZUPJS člen 9, 10. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilu socialno varstvenih storitev člen 3, 6, 6/3, 8, 9, 10, 11, 11/1.ZDVDTP člen 3. ZZZDR člen 123. ZZZDR-C člen 26.
Ena izmed oblik družbenega varstva polnoletnih invalidnih oseb po ZDVDTP je sicer tudi varstvo oziroma nastanitev v splošnih ali posebnih socialnih zavodih. Vendar pa sta problematika nastanitve polnoletnih invalidnih oseb v specializiranih zavodih in financiranje zakonsko urejena na način, da v primeru oprostitve upravičenca razliko do vrednosti storitve plača občina. Tudi kronološko gledano je ZSV od začetka veljave 28. 11. 1992 vseskozi določal, da se institucionalno varstvo financira bodisi iz proračuna RS ali proračuna občin. Zato na tem področju ni pravne praznine, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča, ki bi narekovala razlago, kot jo je sprejela tožena stranka.
V obravnavanem primeru je tožena stranka res morda prve informacije o kršitvi prejela dne 29. 5. 2013, ko je bila kršitev storjena, vendar ni mogoče pričakovati, da bi lahko že istega dne zbrala vse potrebne informacije in ugotovila razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Seznanjenost z ravnanjem delavca ne pomeni tudi ugotovitve razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kot to zmotno meni tožnik.
Da bi delodajalec preložil zagovor, je potrebno konkretno pojasnilo zdravstvenih težav in predložitev ustrezne medicinske dokumentacije, saj dejstvo bolniškega staleža samo po sebi še ne pomeni, da se delavec zagovora pred odpovedjo ne more udeležiti, ali da ne more podati pisnega zagovora.
prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - izpolnitev pogojev za starostno upokojitev - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi po ZUJF
Določbe ZUJF pomenijo nov način prenehanja zaposlitve (pogodbe o zaposlitvi) javnega uslužbenca v smislu določb sedme alineje 75. člena ZDR po zakonu samem. Ob izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev je ob uveljavitvi ZUJF javnemu uslužbencu prenehala veljavnost pogodbe o zaposlitvi že na podlagi zakona. Delodajalcem je bilo naloženo le, da takim javnim uslužbencem izdajo ustrezen sklep o izpolnitvi pogojev, oziroma da glede na potrebo po zagotovitvi nemotenega delovnega procesa s takim javnim uslužbencem dogovorijo daljše, vendar časovno omejeno, trajanje delovnega razmerja. Tudi v tem primeru torej ni od delodajalcev odvisno, ali bo javnemu uslužbencu iz tega razloga zaposlitev prenehala. Od delodajalca je odvisno le časovno omejeno nadaljevanje trajanja zaposlitve zaradi zagotovitve nemotenega delovnega procesa, to je v tem smislu zgolj čas prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi na podlagi navedenih določb ZUJF.