dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - ugasnitev terjatve - smrt oškodovanca po izdaji sodbe sodišča prve stopnje - podedljivost terjatve iz naslova nepremoženjske škode
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali je mogoče šteti, da je terjatev iz naslova nepremoženjske škode ugasnila, ker je oškodovanec umrl po izdaji sodbe sodišča prve stopnje in pred izdajo sodbe sodišča druge stopnje, čeprav je terjatev ugotovljena s pravnomočno sodbo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007707
URS člen 29, 29-3. ZKP člen 18, 329, 329/4, 371, 371/2. KZ-1 člen 160, 160/1, 160/4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – kršitev kazenskega zakona – žaljiva obdolžitev – raznašanje trditev – dokaz resničnosti
Z zavrnitvijo dokaznega predloga obrambe je bila obsojenki kršena pravica do izvajanja dokazov v njeno korist, saj je bila onemogočena pri dokazovanju, da je imela utemeljen razlog verjeti v resničnost zatrjevanega.
Kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, storjeno z raznašanjem stori, kdor raznaša tuje trditve (raznašanje lastnih žaljivih obdolžitev je še vedno le zatrjevanje).
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - PREDHODNO ODLOČANJE SEU
VS0018001
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. Direktiva 72/166/EGS Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju Zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3, 3/1. ZOZP člen 1a, 1a-1. ZVCP-1 člen 19. OZ člen 3, 82.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovanje AO plus - obseg zavarovalnega kritja - direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti - razlaga direktive - razlaga pogodbe - pojem prometne nesreče - pojem uporabe vozila - škoda zaradi uporabe traktorja - načela obligacijskega prava - odločba SEU - pristojnost SEU
V skladu z določbo 267. člena PDEU SEU ni pristojno presojati nacionalne zakonodaje članic EU, ki ni v povezavi z evropsko zakonodajo. V spornem primeru sta pravdni stranki sklenili - ne obvezno zavarovanje v cestnem prometu - temveč prostovoljno - pogodbeno zavarovanje (AO plus), katerega pa Direktiva, kot tudi ne vse druge prejšnje direktive, navedene v sodbi C-162/13 SEU, niti kakšen drug predpis EU ne ureja. Torej ne gre za kogentna pravila evropskega prava, katera bi moralo sodišče uporabiti v konkretnem primeru, s čimer odpade tudi možnost presoje v smislu navedene interpretacije sodbe SEU. To še posebej velja v spornem primeru, ko sta pravdni stranki vezali zavarovalni primer ožje – na škodo nastalo v prometni nesreči in ne na vsakršno uporabo vozila; zgolj v slednjem primeru bi se lahko nakazala možnost posredne evro skladne razlage tudi s pomočjo interpretacije pojma uporabe vozila, kot to izhaja iz navedene sodbe SEU.
V spornem primeru gre za pogodbeno avtonomijo zavarovalnice in zavarovanca, ki izključuje tudi uporabo določb ZOZP, ki ureja le obvezna zavarovanja, med drugim tudi določbe 1. točke 1.a člena ZOZP, ki definira širši pojem od prometne nesreče - vsakršno nesrečo, ki nastane zaradi uporabe prometnega sredstva, torej dogodek, pri katerem je nastala škoda zaradi uporabe vozila.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 84, 84/2. ZInfP člen 10, 10/3.
začasna odredba v revizijskem postopku - informacije javnega značaja - banka kot zavezanec za dajanje podatkov - ureditvena začasna odredba - zadržanje izvršitve upravnega akta - težko popravljiva škoda - učinkovitost sodnega varstva - poslovna skrivnost
V postopku revizije je glede na sporno pravno razmerje stanje mogoče urediti tudi z zadržanjem izvršitve upravnega akta, ki je predmet tega upravnega spora. Seveda revizijsko sodišče ureditveno začasno odredbo lahko izda le, če jo stranka izrecno predlaga in ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje ustrezno opredeli.
Če zagovornik v pritožbi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ni uveljavljal, za kar v pritožbi ni bilo nikakršnih ovir, kršitve iz omenjenega razloga v zahtevi za varstvo zakonitosti glede na določbo petega odstavka 420. člena ZKP ne more več uveljavljati.
Premoženjskopravni zahtevek, v katerem je tožnica navajala, da „postavlja vrednost, ki jo bo sodišče ocenilo kot vrednost protipravno pridobljene premoženjske koristi, za katero jo je tožena stranka oškodovala, kot osnovo za vračilo zneska, za katerega je bila oškodovana“ izkazuje namen upnika pred sodiščem, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev in narekuje uporabo določbe 365. člena OZ o pretrganju zastaranja.
ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1-1, 39/1-2. ZNP člen 37.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici - sprejem na zdravljenje brez privolitve - zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - duševna motnja - nujnost zdravstvene oskrbe
Podatki iz pacientove medicinske dokumentacije o večkratnih poskusih samomora in nujnosti zdravstvene oskrbe po samopoškodbi roke ob diagnosticirani duševni motnji z nesposobnostjo realitetne presoje in obvladovanja ravnanja utemeljujejo oceno o dopustnosti sprejema na zdravljenje brez privolitve zaradi resnega in konkretnega hudega ogrožanja svojega življenja in zdravja.
SPZ člen 37. ZSKZG člen 2, 2/3, 2/5, 3, 4. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - nepremičnina v lasti države - priposestvovanje - stvarna legitimacija Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravilnosti materialnopravne presoje obstoja (pasivne) stvarne legitimacije Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS v konkretnem primeru.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi
Sojenje v obravnavani zadevi, ki je obsežna in zapletena, bi za sodnike z drugih pravnih področij (drugi sodniki oddelka za kazensko sodstvo so izločeni, v zvezi s sodnikom poročevalcem, ki mu je zadeva trenutno dodeljena pa ni zagotovljen videz nepristranskosti sojenja) terjalo pripravo, ki bi upoštevaje siceršnji postopek pred sodiščem druge stopnje, pomenila nesorazmerno podaljšanje postopka in bi lahko povzročila celo kršitev pravice obtoženca do sojenja v razumnem roku (23. člen URS).
ZPP člen 286, 286b, 339, 339/1, 370, 370/3. OZ člen 569, 766.
posojilna pogodba - pogodba o naročilu - prekluzija - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Dogovor pravdnih strank, da bo toženec s prejetim denarjem za tožnico kupil delnice T., jih hranil na svojem računu pri B. in jih po dogovoru prodal ter tožnici izročil izkupiček, ima vse bistvene elemente mandatne pogodbe oziroma pogodbe o naročilu. Tožnik kot prevzemnik naročila ima sicer pravico do plačila za svoj trud, če ni drugače dogovorjeno ali če iz narave medsebojnega razmerja ne sledi kaj drugega (tretji odstavek 766. člena OZ), vendar samo dejstvo, da si takšnega plačila toženec ni izgovoril, ne spreminja narave pogodbe in posledic, ki izhajajo iz nje.
ZPP člen 285, 337, 337/1, 337/2, 371, 371/1, 372. OZ člen 131, 239, 240, 289. URS člen 23. ZZK-1 člen 128.
pogodbena odškodninska odgovornost - nepogodbena odškodninska odgovornost - zapadlost terjatve - nova dejstva - pritožba - uveljavljanje nezapadlosti terjatve v pritožbi - ureditev zemljiškoknjižnega stanja - izpodbijanje obstoja škode v pritožbi - sodba presenečenja - materialno procesno vodstvo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravni interes za uveljavljanje procesnih kršitev
Zapadlost terjatve pred sodiščem prve stopnje ni bila sporna oziroma toženka ni podala nobenih ugovorov s tem v zvezi, zato se sodišče prve stopnje s tem pravilno ni ukvarjalo. Zmotno pa je sklepanje toženke, da so trditve o zapadlosti terjatve potrebne že za samo sklepčnost tožbe. Šele ob ustreznem ugovoru toženke bi bil tožnik dolžan dopolniti svoje navedbe.
Ne gre za sodbo presenečenja, če je sodišče druge stopnje ob drugem sojenju, potem ko je Vrhovno sodišče njegovo sodbo razveljavilo in ga opozorilo, da preizkusi pravočasnost pritožbenih navedb, drugače kot predhodno, presodilo, da so prepozne. Nasprotno bi bila sodba, če bi sodišče ugotavljalo obseg in višino škode, čeprav to pred sodiščem prve stopnje ni bilo sporno, presenečenje za tožečo stranko.
Tožnik bi bil dolžan dopolniti svoje navedbe, če bi toženka obstoju in višini škode ugovarjala. Šele v tem položaju bi sodišče morda moralo opraviti materialno procesno vodstvo in tožnika pozvati, da dopolni svoje navedbe. Tudi v tem primeru pa bi se na pomanjkljivo postopanje sodišča lahko skliceval kvečjemu tožnik, če bi sodišče prav zaradi nepopolnosti njegovih trditev, odločilo njemu v škodo. Te procesne kršitve, storjene v škodo ene pravdne stranke (tožnika), namreč druga pravdna stranka (toženka) ne more uveljavljati, saj zanjo nima pravnega interesa.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - nepremoženjska korist - opis kaznivega dejanja – namensko kaznivo dejanje
Nepremoženjske koristi v kazenskopravnem smislu na splošno ne gre omejiti le na nepremoženjske pravice.
V obravnavani zadevi pa je treba ugotoviti, da le pripisovanje oziroma delovanje z namenom pripisovanja zaslug za izvedbo določenega projekta ne predstavlja konkretizacije zakonskega znaka nepremoženjske koristi, če se storilcu nadalje ne očita še, da bi si tako pridobil oziroma da je imel namen pridobiti si določeno drugo korist, kot na primer izboljšanja, ugodnosti, privilegije, prednosti pred drugimi osebami ipd.
pripor - odreditev pripora - begosumnost - utemeljen sum - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za izvršitev kaznivega dejanja v primeru, ko ga je mogoče izvršiti z več izvršitvenimi oblikami, zadošča, da storilec izpolni zakonske znake ene od izvršitvenih oblik.
Kaznivega denarja pranja denarja ni brez tako imenovanega predikatnega kaznivega dejanja. Storilec kaznivega dejanja pranja denarja ne more, s tem ko naj bi izvrševal zakonske znake predhodnega kaznivega dejanja, hkrati tudi prati denarja.
Ker je bilo ugotovljeno, da je škoda z verjetnostjo, ki presega 50 odstotkov, nastala zaradi vzroka, ki ne izvira iz toženčeve sfere (napredovane koronarne bolezni), je odškodninska odgovornost toženca izključena.
dopuščena revizija - komisijska pogodba - prodajna pogodba - pravne napake - odgovornost za pravne napake - odgovornost komisionarja za pravne napake - pridobitev lastninske pravice od nelastnika
Védenje druge pogodbe stranke o sklenjeni komisijski pogodbi oziroma osebi komitenta, na katerega se sklicuje revident, na pravno naravo razmerja med komisionarjem in tretjo osebo ne vpliva.
ZDDV-1 člen 5, 5/1, 39, 39/2, 39/3. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 146, 146/2. ZDavP-2 člen 48, 48/1, 54. ZUS-1 člen 36, 36/1-7, 36/2, 86. ZUP člen 207, 207/2, 226, 226/1.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - zmanjšanje obračunanega davka po prenehanju opravljanja dejavnosti - popravek obračuna - pojem davčnega zavezanca - sklep namesto odločbe - neizčrpana pritožba - obseg revizijskega preizkusa pravnomočne sodbe
Davčni zavezanec v smislu določbe 39. člena ZDDV-1 je tudi posameznik, ki v času vložitve popravka obračuna DDV sicer ne opravlja več gospodarske dejavnosti, pa želi s popravkom obračuna popraviti oziroma zmanjšati znesek DDV, ki ga je obračunal v času, ko je še opravljal gospodarsko dejavnost.
ZPSPP člen 24, 24/1, 24/2, 26, 26/2, 28, 29, 29/2, 29/3. ZPP člen 311, 311/3, 431, 434, 434/1, 437, 437/3.
dopuščena revizija - najemna pogodba - najem poslovnih prostorov - odpoved najemne pogodbe - rok za odpoved - prejemna teorija - vročitev odpovedi najemne pogodbe - začetek teka roka - izpraznitev poslovnih prostorov - sodna odpoved najemne pogodbe - nalog o izpraznitvi poslovnega prostora - procesne predpostavke - zapadlost terjatve
Odpovedni rok v primeru sodne odpovedi najemne pogodbe za poslovni prostor teče od vročitve odpovedi sopogodbeniku. Spoštovanje odpovednega roka mora sodišče pred izdajo naloga za izpraznitev poslovnega prostora preveriti po uradni dolžnosti, po izdaji naloga za izpraznitev poslovnega prostora pa na ugovor.