določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - izločitev sodnika
Vsako nestrinjanje ali nezadovoljstvo s postopanjem sodnih organov nima za posledico prenosa krajevne pristojnosti, ampak imajo stranke oziroma udeleženci na voljo sistem pravnih sredstev proti sodnim odločbam. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi lahko predstavljale okoliščine, ki bi vzbudile objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča kot celote in ne zgolj posameznega sodnika. Teh okoliščin pa predlagatelj v predlogu ne pojasni, ampak jih zgolj pavšalno zatrjuje. Dvom v nepristranskost sodeče sodnice pa bi lahko bil kvečjemu razlog za njeno izločitev (70. člen ZPP), ne pa za delegacijo pristojnosti.
Tožniki nimajo položaja enotnih sospornikov, terjatev v zahtevku in izreku sodbe ni opredeljena kot solidarna na upniški strani, solidarnost na upniški strani pa se ne domneva. Gre torej za deljivo obveznost, ki se, če ni določeno kaj drugega, deli med upniki na enake dele in more vsak upnik zahtevati le svoj del terjatve. Dovoljenost revizije se zato presoja za vsakega tožnika posebej.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - nepravdni postopek - splošna krajevna pristojnost - postopek razglasitve za mrtvega - neznano bivališče - kraj, kjer leži nepremičnina
V nepravdnem postopku je splošna krajevna pristojnost določena po stalnem prebivališču, če tega nima, pa po začasnem prebivališču nasprotnega udeleženca oziroma osebe, glede katere se vodi postopek po uradni dolžnosti oziroma edinega v postopku sodelujočega udeleženca (prvi do četrti odstavek 12. člena ZNP). Glede na potek časa ni mogoče sklepanje o prebivanju udeležencev na naslovu, ki izhaja iz kupne pogodbe iz leta 1907. Zato so podane okoliščine iz petega odstavka 12. člena ZNP. Pri določitvi pristojnega sodišča je Vrhovno sodišče upoštevalo zlasti, da sta bila nasprotna udeleženca solastnika nepremičnine, ki leži na območju pristojnosti tega sodišča in da bo to sodišče odločalo v postopku ustanovitve služnosti na nepremičnini nasprotnih udeležencev v korist predlagatelja.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018094
URS člen 14, 22, 23, 34, 35. EKČP člen 10, 10/2. Sodni red člen 163, 163/2. ZPP člen 356, 383.
dopuščena revizija - osebnostne pravice - pravica do svobode izražanje - pravica do časti in dobrega imena - žaljiva ocena - aktualna družbena tema - dodelitev zadeve drugemu sodniku - sodba Vrhovnega sodišča II Ips 340/2011
Vrhovno sodišče po dopolnjeni obrazložitvi sodišča druge stopnje ocenjuje, da vse okoliščine obravnavane zadeve vendarle utemeljujejo sklep, da je bil namen toženca v prvi vrsti slovenski javnosti kritično prikazati dogajanje v Slovenski katoliški cerkvi v tranzicijskem obdobju. Avtor namreč v članku utemeljuje, da je vplivni del Cerkve želel z izdajo te monografije in z omejitvijo prikaza na posamezne primere v povojnem obdobju prehiteti bolj pomembno analizo povezav med Udbo in slovensko cerkvijo v letih slovenske tranzicije, ki je po mnenju avtorja služila uresničevanju finančno-političnih ciljev določenih lobijev v slovenski Katoliški cerkvi. Izid tožničine monografije je uporabil le kot izhodišče za nadaljnjo obravnavo za javnost pomembnih vprašanj, zato je pravilna ocena, da kljub žaljivi navedbi prvemu tožencu ni šlo zgolj za žalitev tožnice ampak predvsem za vplivanje na razpravo v zadevi javnega pomena. Vrhovno sodišče zato soglaša z oceno sodišča druge stopnje, da bi upoštevajoč vse navedene okoliščine poseg sodišča v toženčevo svobodo izražanja v obravnavanem primeru prekomerno omejil potrebno razpravo v demokratični družbi.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - laična revizija - državni pravniški izpit - vloga, ki jo vloži stranka sama - spor majhne vrednosti
V obravnavanem primeru je predlagatelj sam vložil predlog za dopustitev revizije in ni priložil dokaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu, poleg tega pa vlaga predlog v sporu majhne vrednosti, v katerem ni revizije, zato je tudi ni mogoče dopustiti.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pripor – sklep o upravičenosti pripora – preizkus, ali so še podani razlogi za pripor - skrajšani postopek
Zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep, s katerim sodnik vsak mesec dni preizkusi, ali so še dani razlogi za pripor (v skrajšanem postopku na podlagi določbe tretjega odstavka 432. člena ZKP), ni dovoljena.
mediji - pravica do objave popravka - aktivna legitimacija - prizadetost interesa ali pravice
Osnovni pogoj za uresničitev pravice do objave popravka je prizadetost posameznikovega interesa ali pravice.
Kot izhaja iz ugotovitev v sodbah sodišč prve in druge stopnje ter objavljenih obvestil, tožničino ime (Z. A. A.) ni navedeno v naslovu prispevkov in vsebina prispevkov v svojem bistvu ne posega v interese ali pravice politične stranke (Z. A. A.), temveč se nanaša samo na A. A. (kot nekdanjo premierko). Že samo to kaže, da pogoj iz prvega odstavka 26. člena ZMed ni izpolnjen, saj se oba prispevka ukvarjata z A. A. in njeno kandidaturo za evropsko komisarko.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007691
ZKP člen 285c, 371, 371/2, 372, 372-3, 445. KZ-1 člen 90, 91, 91/4. URS člen 23.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - pravica do nepristranskega sojenja - obvestilo o seji pritožbenega senata - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja
Četrti odstavek 91. člena KZ-1 določa, da se zastaranje pretrga, če storilec v času, ko teče zastaralni rok, stori enako hudo ali hujše kaznivo dejanje, po pretrganju pa začne zastaranje znova teči.
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali so v pravdi zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj toženci enotni sosporniki in katero stranko bremeni dokazno breme v primeru, če tožena stranka zatrjuje delno neutemeljenost tožbenega zahtevka; ali sme sodišče v tem primeru samo ugotavljati dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala (kršitev razpravnega načela iz 7. člena ZPP).
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobra vera - odločba državnega organa - skrbnost denacionalizacijskega upravičenca
Če so bile pravnim prednikom tožnikov odvzete nepremičnine kot celotno posestvo, brez parcelnih številk, vrnjene pa s parcelnimi številkami, med katerimi ni bilo sporne nepremičnine, in so po njeni izdaji posest vseh nepremičnin, vključno s sporno, nemoteno nastopili ter jo obdržali za priposestvovanje potreben čas, bi bila zahteva, da tožniki preverjajo, katere parcelne številke nosijo nepremičnine, katerih posest so nastopili, in katere parcelne številke so zajete z denacionalizacijsko odločbo, pretirana.
URS člen 15, 15/4, 15/5, 26, 26/1, 43, 157, 157/2. EKČP člen 13, 41. Protokol 1 k EKČP člen 3. OZ člen 179, 179/1. ZUS-1 člen 4, 4/1, 33, 33/2.
volilna pravica - kršitev volilne pravice - odgovornost države - sodno varstvo volilne pravice - pravica do povrnitve škode - odškodnina - povrnitev nepremoženjske škode - pravno priznana škoda
V 26. členu Ustave so urejene le predpostavke za obstoj odškodninske odgovornosti države (protipravnost ravnanja osebe ali organa, ki opravlja službo ali dejavnost državnega organa oziroma nosilca javnih pooblastil, škoda in vzročna zveza med njima), zato je za vsa ostala vprašanja, ki v tej določbi Ustave niso urejena, po pravni analogiji treba uporabiti splošna pravila civilnega prava. Pravno priznane oblike nepremoženjske škode, za katere lahko posameznik zahteva odškodnino v denarju, je zakonodajalec omejil le na primere, ki so taksativno navedeni v 179., 180., 181. in 182. členih OZ. Ker volilne ni mogoče šteti med osebnostne pravice, škoda, ki jo vtožuje tožnik, ni pravno priznana škoda po določbi 179. člena OZ.
Ker je pravica do povračila škode iz 26. člena URS v razmerju do ostalih postopkov, ki naj zagotovijo ustavnost in zakonitost delovanja nosilcev oblasti (23., 25., 153., 157. in 160. člen URS), sekundarna, sodno varstvo volilne pravice pa je v primeru, kakršnega v tožbi zatrjuje tožnik, mogoče uveljavljati s tožbo zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin na podlagi 4. člena ZUS-1, ki prizadetemu posamezniku omogoča zahtevati ugotovitev, da je bilo z dejanjem poseženo v človekovo pravico ali temeljno svoboščino, drugačne razlage navedenih določb 26. člena Ustave, kot je uveljavljena v sodni praksi Vrhovnega sodišča, v tem primeru ni mogoče opreti na četrti odstavek 15. člena Ustave.
dokazovanje - dejansko stanje - indici - indično sklepanje - indična sodba - posredno dejstvo - dokazni standardi - pojem izkazanosti - pojem dokazanosti - prosta dokazna ocena - dokazna pravila - dokazna stiska - nižji dokazni standard - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Ker gre pri ugotavljanju obstoja indicev in pri nadaljnjem indičnem sklepanju na (ne)obstoj odločilnega dejstva za sestavni del dokazne ocene, izpodbijana odločba v tem obsegu ne more biti predmet revizijskega preizkusa, razen v primeru procesne kršitve metodološkega napotka iz 8. člena ZPP o načelu proste dokazne ocene.
Izraz „izkazanost“ se od izraza „dokazanost“ razlikuje v tem, da sodišče do spoznanja o dejstvih ni prišlo po strogih pravilih izvajanja dokazov, ki sicer veljajo za dokazovanje pri meritornem odločanju, pač pa na poenostavljen način.
V zvezi s pravnimi sredstvi velja, da lahko stranka vse dotlej, dokler sodišče ne izda odločbe o pravnem sredstvu, to pravno sredstvo umakne (drugi odstavek 334. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Po analogiji velja enako glede predlagalnega akta, kakršen je predlog za delegacijo o pristojnosti.
ZP-1 člen 113a, 113a/2, 113c, 113c/2. ZPrCP člen 110, 110/2-7. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovanje AO plus - prekršek - prepoved vožnje motornega vozila - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - izguba zavarovalnih pravic - upravljanje vozila kljub prepovedi vožnje motornega vozila
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali zavarovanec (oziroma v primeru njegove smrti njegovi svojci) izgubi zavarovalne pravice iz AO-plus zavarovanja tudi v primeru, ko je kljub izrečeni prepovedi vožnje motornega vozila upravljal vozilo, vendar se je naknadno izkazalo, da je bil ukrep prepovedi vožnje neupravičeno izrečen.
identično dejansko stanje - identiteta spora - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo - povrnitev škode - odškodnina - podlage odškodninske odgovornosti - lažna ovadba - načelo zakonitosti
Institut identičnega dejanskega stanja je treba ločiti od vprašanja identitete spora. Pri prvem sta predmet primerjave življenjska dogodka iz kazenskega in iz kasnejšega pravdnega postopka, pri drugem pa življenjska dogodka iz pravde in iz neke druge še odprte ali že pravnomočno končane pravde. Namen prvega je pravnopolitičen: varuje naj se zaupanje v odločitev kazenskega sodišča tako, da se pravdnemu sodišču onemogoči, da bi po pravnomočnosti obsodilne kazenske sodbe v sicer dovoljeni pravdi ugotovilo, da kaznivega dejanja ni bilo ali da je njegova kvalifikacija drugačna, drugi pomeni procesno oviro (litispendenco ali res iudicata), zaradi katere se druga pravda sploh ne more začeti. Identiteta spora je, za razliko od identičnega dejanskega stanja, podana tudi tedaj, ko je v neki prejšnji pravdi odločeno o tožbenem zahtevku identične vsebine (pri čemer pravnomočnost zajema tudi historični dogodek, ki utemeljuje zahtevek oziroma sodbo), pa sta zahtevka tako nekompatibilna, da utemeljenost enega izključuje utemeljenost drugega (objektivni vidik identitete). Prav tako na identiteto spora ne vpliva različen procesni položaj strank v obeh pravdah: z vidika subjektivnega elementa identitete spora sta dve pravdi identični tudi tedaj, ko v obeh sodelujeta isti stranki, čeprav v obratnih procesnih položajih (ko je tožnik iz ene pravde v drugi pravdi tožen in obratno).
Dolžnost zmanjševati škodo sicer oškodovancu nalaga, da stori vse, da bi se škoda zmanjšala. Tudi pogodbi zvesto stranko, torej tožnika, ki mu je nastala škoda zaradi toženkine nepravilne izpolnitve pogodbe, zadane breme zmanjšanja škode, kar pa tožniku ne nalaga več kot dveletne uporabe objekta z ogrevanjem, ki deluje le na rezervne električne grelce in ne na primarni sistem zemlja - sonce, kar prinese dobrih 1.600,00 EUR stroškov električne energije več na (zimski) mesec.
ZGD-1 člen 623, 623/4, 623/6, 635, 635/2-1, 635/3, 635/4. OZ člen 1012.
gospodarska družba - statusno preoblikovanje stečajnega dolžnika - vpis v sodni register - konstitutivnost vpisa v sodni register - oddelitev z ustanovitvijo nove družbe - poroštvo
Oddelitev z ustanovitvijo nove družbe se opravi s prenosom posameznih delov premoženja družbe, ki z oddelitvijo ne preneha (prenosna družba), na novo družbo (četrti odstavek 623. člena ZGD-1). Pri tem se po določbi šestega odstavka 623. člena ZGD-1 na novo družbo prenesejo vse pravice in obveznosti v zvezi s tem premoženjem, glede katerega nova družba postane univerzalna pravna naslednica prenosne družbe. Do prenosa premoženja pride z vpisom delitve v register (1. točka drugega odstavka 635. člena ZGD-1), torej po samem zakonu (kar glede prenosa lastninske pravice na nepremičninah pomeni, da je vknjižba lastninske pravice nove družbe zgolj deklaratornega značaja).
Vpis statusnega preoblikovanja v sodni register je konstitutivnega značaja. Morebitne naknadno ugotovljene pomanjkljivosti ne vplivajo na z vpisom nastale pravne posledice – te so vsebinsko tako kompleksne in daljnosežne, da bi bilo težko vzpostaviti stanje pred vpisom, zato zakon določa, da učinki vpisa v register ostanejo v veljavi navkljub morebitnim pomanjkljivostim.
Ni pomembno, da je bila terjatev tožeče stranke, za katero kot solidarni dolžnik odgovarja tudi tožena stranka, priznana v stečajnem postopku dolžnika. V skladu s prvim odstavkom 395. člena OZ bi bila tožena stranka prosta svoje obveznosti le v primeru, če bi bila terjatev že poplačana.