bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe – zahteva za izločitev dokazov – rok za zahtevo za izločitev - predobravnavni narok - prekluzija
Potem ko je obsojenka izjavila, da krivde ne priznava, je bila obramba na predobravnavnem naroku dolžna podati predlog za izločitev dokazov. Zaradi nastopa prekluzije glede izločitve dokazov, pridobljenih pri hišni preiskavi, je obramba prekludirana z navajanjem ugovorov, ki izhajajo iz zatrjevane nezakonitosti hišne preiskave.
Ne glede na to, da je odpovedni razlog po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR podan, če delavec krši pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, kršitev pa ima znake kaznivega dejanja (za razliko od odpovednega razloga po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, kjer je odpovedni razlog izrecno opredeljen s hujšo kršitvijo, storjeno naklepoma ali iz hude malomarnosti), je zato treba tudi v tem primeru izhajati iz delavčeve krivde. To, da v 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR ni določena oblika krivde, ne pomeni, da se pogodba o zaposlitvi lahko odpove, če se le objektivno ugotovi kršenje pogodbenih in drugih obveznosti.
Pri ugotavljanju zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne gre za odločanje o ravnanju delodajalca, ampak za odločanje o ravnanju delavca.
odreditev in trajanje pripora – ponovitvena nevarnost – varnost ljudi
Iz vsebine pojma „varnost ljudi“ ni mogoče vnaprej izključiti premoženjskih kaznivih dejanj, češ da z njimi varnost ljudi sploh ne more biti ogrožena, vendar pa mora sodišče pri odločanju o odreditvi pripora zaradi ponovitvene nevarnosti ob uporabi načela sorazmernosti pretehtati, ali je v konkretnem primeru ogrožanje varnosti ljudi, ki bi lahko pomenila izpustitev obdolženca, tako težak poseg v njihovo ustavno pravico do varnosti, da odtehta poseg v obdolženčevo pravico do osebne svobode.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - tatvina goriva
Že sodišče druge stopnje je utemeljeno ugotovilo, da sodišče v delovnem sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne ugotavlja storitve kaznivega dejanja, temveč presoja le, ali ima očitano ravnanje delavca vse znake kaznivega dejanja. Glede na to dejstvo, da je bil kazenski postopek zoper tožnika zaradi storitve kaznivega dejanja tatvine ustavljen, ni ovira za ugotovitev, da je imelo tožnikovo ravnanje v zvezi s spornim prilaščanjem goriva znake kaznivega dejanja tatvine.
ZKP člen 44, 371, 371/1-8, 371/1-11, 420, 420/2, 420/5.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – nedovoljen dokaz – obdolženec kot priča - pravice obrambe - izvedenstvo – izločitev izvedenca - zavrnitev zahteve za izločitev - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Glede na drugačno vlogo izvedenca v postopku je v prvem odstavku 44. člena ZKP poudarek ravno na smiselni uporabi določb o izločitvi sodnikov in sodnikov porotnikov tudi za izvedence.
Izpovedba oškodovanca, zaslišanega kot priče, v času, ko kazenska postopka še nista bila združena in še ni imel statusa obdolženca, ne predstavlja dokaza, pridobljenega s kršitvijo človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ali dokaza, pridobljenega na podlagi nedovoljenega dokaza.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - ponudba ustreznega delovnega mesta - ustrezna zaposlitev - posebna znanja in veščine
Po tretjem odstavku 90. člena ZDR je sicer ustrezna tista zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi. Vendar pa te določbe ni mogoče razlagati tako, da je tudi z vidika delodajalca ustrezno (v smislu dolžnosti ponudbe) prav vsako delovno mesto, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe. Paleta možnih del pri določenih poklicih je zelo široka in poklic ekonomista (vrsta in stopnja izobrazbe, ki se je alternativno zahtevala na delovnem mestu svetovalec uprave in se je kot osnovna zahtevala tudi na delovnem mestu direktor sektorja za finance, računovodstvo in kontroling) je eden od njih. Zato je nedvomno z vidika ustreznosti drugega delovnega mesta pomembna tudi vsebina dela in temu primerno zahtevana posebna (specifična) znanja.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2007788
URS člen 29. ZPrCP člen 8.
pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme
Po presoji Vrhovnega sodišča storilec ni zgolj zatrjeval razbremenilnih dejstev, temveč je svoje trditve podkrepil z dokazom, prav tako je podal dokazni predlog za izvedbo še drugih dokazov, s katerimi bi lahko izpodbil obstoj v prvem odstavku 8. člena ZPrCP domnevanega dejstva. Storilčevo navedbo, da lahko pošlje tudi kopijo potnega naloga, je ob navedbah v zahtevi in priloženem službenem potrdilu mogoče šteti za dokazni predlog.
povračilo stroškov za zdravljenje v tujini - nedovoljenost revizije - zavrženje revizije - pomanjkanje pravnega interesa
Tožnica je s tožbenim zahtevkom zahtevala, da sodišče ugotovi, da je upravičena do napotitve na zdravljenje v tujino. Takšnega zahtevka tožnica med postopkom ni formalno spremenila. Sodišče druge stopnje s tem, ko ji je priznalo pravico do zdravljenja v tujini in toženi stranki naložilo, da jo napoti v klinično ustanovo v tujino, ki ima izkušnje z zdravljenjem okužb s Coxsackie virusi zaradi diagnostične obdelave in zdravljenja, ni prekoračilo zahtevka, kot ga je postavila tožnica, ampak je zahtevku dejansko v celoti ugodilo. V pojmu zdravljenje je zajeta tako diagnostika kot tudi zdravljenje v ožjem pomenu besede.
Prvi dve kršitvi sta bili takoj odkriti, zato bi moral delavec tudi ustna opozorila zaradi napak upoštevati v smislu povečanja skrbnosti pri opravljanju dela. V obravnavani zadevi revident tega ni upošteval in tudi po obeh ustnih opozorilih dela ni opravljal s pričakovano skrbnostjo.
Glede na to, da se tožena stranka ukvarja z bančno dejavnostjo in da so bile vse kršitve vezane na ravnanje z denarnimi sredstvi, upravičeno pričakuje s strani svojih delavcev ustrezno večjo pozornost pri opravljanju dela.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost – nedovoljen dokaz - izpovedba priče - prepoznava na glavni obravnavi – pravice obrambe
Priča, ki je pred razpravno dvorano slišala pogovor med zagovornikom in obsojencem, ni zavezana k varovanju tajnosti po Zakonu o odvetništvu in njena spontana izpovedba o tem, kaj je slišala, tudi ne predstavlja dokaza, ki bi bil pridobljen s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS1015356
ZDen člen 2, 6, 6/1. ZUS-1 člen 36, 36/1-4, 83, 83/2-2, 94, 94/1. ZUP člen 292, 292/1, 293, 293/1. ZOR člen 379, 379/1. OZ člen 356, 356/1. ZSOS člen 2, 3, 3/1, 3/2, 4, 4/3. ZSDH-1 člen 77.
dovoljena revizija - denacionalizacija - izvršba odločbe o denacionalizaciji - pravni interes - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - zastaranje - zastaranje judikatne terjatve - posebna narava denacionalizacije - celovita ureditev denacionalizacije - SDH - novo pooblastilo za revizijo
Glede na to, da je ureditev ZDen ob vseh dograditvah zakonskih rešitev v preteklih letih tudi po namenu zakonodajalca usmerjena v zaokroženo in celovito urejanje vseh temeljnih vprašanj pravic in obveznosti subjektov v postopku denacionalizacije, tako ni mogoče sklepati, da gre v primeru instituta zastaranja za vprašanje, ki nakazuje pravno praznino v ureditvi ZDen. To, da se zakonodajalec za takšno materialnopravno normo ni odločil, kaže ob danih okoliščinah na njegov namen navedeno upravnopravno razmerje ohraniti v veljavi prek daljšega obdobja in z manj omejitvami, kot sicer velja za zastaranje judikatnih terjatev.
pripor - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora - odločanje sodišča druge stopnje o priporu
Dejstvo, da je obtoženec potem, ko mu je bila odvzeta prostost, večkrat telefonično vznemirjal oškodovanko, sklep o nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja le še utrjuje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pravna oseba kot stranka v postopku - zakonec sodnika pristojnega sodišča kot zakoniti zastopnik stranke v postopku
Okoliščina, da je zakoniti zastopnik tožeče stranke, ki je pravna oseba, zakonski partner sodnice sicer stvarno in krajevno pristojnega (številčno največjega) sodišča, ni tehten razlog za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - reintegracija delavca - presoja pogojev za prenehanje pogodbe o zaposlitvi po sodbi sodišča
Toženka neutemeljeno meša in povezuje pogoje za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (kjer zakon kot pogoj določa tudi, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka) z razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča iz 118. člena ZDR-1 (kjer pa zakon že izhaja iz tega, da je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito, vendar glede na vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče). Gre za dva instituta delovnega prava, ki sta različna in nista medsebojno neposredno povezana.
Ni mogoče sprejeti trditve toženke, da naj bi generalni direktor že ob izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici presodil tudi o možnosti sodne razveze oziroma, da naj bi bila takšna odločitev že zaradi izredne odpovedi pridržana delodajalcu oziroma njegovemu predstojniku.
ZPP člen 7, 212, 354, 354/1, 370, 370/3, 371, 371/1. OZ člen 119.
trditveno in dokazno breme
Pritožbeno sodišče je s sodbo spremenilo odločitev prvostopenjskega sodišča, ker je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje kršilo procesna pravila o trditvenem in dokaznem bremenu (nepravilna uporaba drugega člena ZPP). Pritožbeno sodišče je samo odpravilo posledice navedene procesne kršitve tako, da pri odločanju o prvem podrejenem tožbenem zahtevku ni upoštevalo trditev, ki jih stranki nista pravočasno ponudili. Revizija ne vsebuje argumentiranih trditev o morebitnih procesnih kršitvah, ki bi jih pritožbeno sodišče morda storilo v zvezi s sprejeto odločitvijo. S tem v zvezi je lahko opravljen materialnopravni preizkus sporne odločitve le v okviru relevantnega dejanskega stanja, ki ga je pritožbeno sodišče zamejilo v 9. in 10. točki obrazložitve odločbe pritožbenega sodišča.
žalitev sodišča - žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen - pravica do izjave v postopku
Vrhovno sodišče ocenjuje, da tožnik s pritožbenimi navedbami ni prestopil meje dopustnega izvrševanja pravice do izjavljanja v postopku. Bistveni za takšno presojo sta okoliščini, da gre za družinsko zadevo in da je tožnik pravni laik, ki (vsaka zase in skupaj) upravičujeta večjo toleranco.
Tožnikova v pritožbi zapisana kritika sicer res ni vsebovala zgolj pravnih argumentov, poleg tega bi lahko nekaterim od njih pripisali tudi nekoliko slabšalno zaznamovanost, vendarle to še ne pomeni, da so (bili) žaljivi v smislu 109. člena ZPP.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018081
OZ člen 255. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. URS člen 22.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - pogodba o priznanju deleža na skupnem premoženju - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba - navidezna pogodba - neodplačna pogodba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sporazum, s katerim zakonca ne razdelita skupnega premoženja v skladu z njunima prispevkoma, je navidezen in prikriva neodplačen prenos pravic na predmetih skupnega premoženja na drugega zakonca. Primarno terja primerjavo vrednosti premoženja, ki ga po sporazumu o delitvi skupnega premoženja dobi posamezni zakonec. Če ekvivalenca ni podana, je sporazum o delitvi skupnega premoženja navidezen in lahko prekriva drug pravni posel. Predmet izpodbijanja s paulijansko tožbo je lahko le prikriti pravni posel.
ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3, 420, 420/2, 420/5.
pripor - odreditev pripora - begosumnost - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izčrpanje pravnih sredstev
Trditve v zahtevi za varstvo zakonitosti ne morejo omajati obstoja utemeljenega suma osumljencu očitanega kaznivega dejanja, temveč pomenijo izpodbijanje s pravnomočno odločbo ugotovljenega dejanskega stanja; iz tega razloga pa zahteve ni mogoče vložiti.