opravljanje sodniške funkcije - tožba zaradi kršitve človekovih pravic - prenehanje sodniške funkcije - dejanja tožene stranke izvedena pred izdajo odločbe o prenehanju sodniške funkcije - pristojnost - delovno ali upravno sodišče
Pritožnica v svojem tožbenem zahtevku zahteva izdajo ugotovitvene sodbe, s katero bi sodišče v upravnem sporu presodilo o kršitvi njenih ustavnih pravic z dejanji tožene stranke, saj drugih zahtevkov ne podaja. Pri tem ima pritožnica prav, ko v svojih vlogah opozarja na pomembne pravne vidike položaja sodnika, ki je na podlagi izvolitve v sodniško funkcijo v službenem razmerju z Republiko Slovenijo (1. člen ZSS), kar pomeni, da njegovo razmerje do Republike Slovenije vzpostavljajo, spreminjajo in ukinjajo javnopravni akti državnih organov (Državnega zbora, Sodnega sveta, itd.). S tega vidika spori glede temeljnega razmerja med sodnikom in Republiko Slovenjo niso delovnopravnega značaja in ne temeljijo na zasebnopravnem razmerju med delodajalcem in delojemalcem.
V sodni praksi je glede na jasno zakonsko določbo nesporno, da sodniku preneha sodniška funkcija po samem zakonu s potrditvijo ocene s strani Sodnega sveta, da sodnik ne ustreza sodniški službi (33. člen v povezavi s 74. členom ZSS). Vendar pa je v predmetnem sporu sporno, s kakšnim aktom je lahko navedena potrditev oziroma ugotovitev veljavno sprejeta tako, da lahko učinkuje ter se izrazi v dejanjih, s katerimi je tožena stranka po navedbah pritožnice posegla v njen pravni položaj, ne da bi kršila njene ustavne pravice (pravico do učinkovitega sodnega varstva, pravnega sredstva in druge).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS3006558
ZDR člen 45. ZDR-1 člen 8.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - trpinčenje na delu - odškodnina - višina odškodnine - odškodnina za neenako obravnavanje
Tožnica se v predlogu sklicuje na direktive in sodne odločbe v zvezi z odškodnino v primerih neenakega obravnavanja oziroma prepovedane diskriminacije in ne na odškodnino zaradi kršitve trpinčenja na delovnem mestu. Posebna odmera odškodnine za trpinčenje je predvidena šele v ZDR-1, ki pa za čas spornega razmerja ni veljal.
stvarno premoženje države in lokalnih samoupravnih skupnosti - javno zbiranje ponudb - oddaja nepremičnega premoženja v najem - sklep o izbiri - upravni akt - upravna odločba - akt poslovanja - oblastno odločanje o pravicah, obveznostih in pravnih koristih - varstvo javnega interesa - z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo
Tožena stranka je v okviru javnega zbiranja ponudb za oddajo njej lastnih poslovnih prostorov v najem po ZSPDSLS sprejela sklep o izbiri najboljšega ponudnika, zoper katerega ni upravnega spora, saj predstavlja t.i. akt poslovanja.
Pri vsakem odločanju o predlogu za podaljšanje pripora mora sodišče opraviti vsebinsko enak preizkus kot ob njegovi odreditvi oziroma podaljšanju pred nižjimi sodišči. Ta obsega presojo, ali so še podani naslednji pogoji: a) utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, b) obstoj katerega od pripornih razlogov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP in c) neogibnost pripora za postopek ali varnost ljudi.
oprostitev plačila sodne takse - neresnične navedbe v izjavi o premoženjskem stanju - trditveno in dokazno breme - vrednost premoženja - pogoj za zavrnitev predloga
Predlog za oprostitev plačila sodne takse je mogoče zavrniti le, če sodišče ugotovi, da s plačilom sodne takse ne bodo občutno zmanjšana sredstva stranke, s katerimi se preživlja sama in s katerimi preživlja osebe, ki jih je dolžna preživljati, te presoje pa prvostopenjsko sodišče v obravnavani zadevi ni opravilo. Zgolj ugotovitev neskladja med podatki o premoženju, ki jih stranka navede v izjavi in podatki, ki jih sodišče po uradni dolžnosti pridobi iz evidenc iz četrtega odstavka 12. člena ZST-1, namreč ne zadošča za sklep, da navedeni pogoj za oprostitev plačila sodne takse ni izpolnjen. Ugotovitev navedenega neskladja med podatki sicer lahko predlagateljevi izjavi odreče dokazno vrednost, za zavrnitev predloga za oprostitev sodne takse pa mora biti ugotovljeno, da s plačilom sodne takse ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - nepopoln predlog
Predlagateljica predlogu za dopustitev revizije ni priložila izvoda pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje in ne izvoda sodbe sodišča prve stopnje v tej zadevi.
ZDSS-1 člen 31, 31-4. ZDSS-1 člen 7, 7/5. SZ-1 člen 121b.
pravica do subvencije najemnine - socialna pravica - predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Pravica do subvencije najemnine za stanovanje je socialna pravica, do katere je ob drugih pogojih upravičen najemnik stanovanja, če izpolnjuje dohodkovni cenzus in druge pogoje glede premoženjskega stanja, določene s predpisi o socialnem varstvu, ki urejajo socialne pomoči. Po tej opredelitvi pomeni pravica do subvencije najemnine pravico do socialnega prejemka iz točke b petega odstavka 7. člena ZDSS-1, glede katere se spori rešujejo v socialnem sporu pred socialnim sodiščem.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje za rušitev prizidka - zelo hude posledice niso izkazane - začasna odredba v revizijskem postopku
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidentka navedb o tem, da ji prizidek služi kot kurilnica, v kateri se nahaja etažni štedilnik na drva ter, da je v prizidku vhod v stanovanjsko hišo in električna omarica, ni niti verjetno izkazala, in tudi ni pojasnila in izkazala, da prestavitev vhoda, električne omarice in štedilnika v stanovanjsko hišo ni izvedljiva oziroma, kaj bi ta dela zanjo pomenila. Zato zelo hude posledice izpodbijanega akta, ki jo uveljavlja, to je, da bo ostala brez osnovnih življenjskih pogojev za bivanje, ni izkazala.
Na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1 lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Ker je Vrhovno sodišče s tem sklepom revizijo zavrglo, začasno odredbo na podlagi citirane določbe pa lahko izda samo do odločitve o reviziji, je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo, saj za meritorno odločanje o njej niso več izpolnjeni predpisani pogoji.
dovoljenost revizije - nelegalna gradnja - ukrep gradbenega inšpektorja - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nezakonite gradnje, še ne pomeni zelo hudih posledic. Odstranitev take gradnje namreč pomeni le vzpostavitev zakonitega stanja. To je stanje prostora, kot je bilo pred nezakonitim posegom v prostor. Zato mora revident zelo hude posledice izkazati s posebej kvalificiranimi okoliščinami. Teh revidentka ni izkazala, ker navedb o tem, da ji prizidek služi kot kurilnica, v kateri se nahaja etažni štedilnik na drva ter, da je v prizidku vhod v stanovanjsko hišo, ni niti verjetno izkazala, in tudi ni pojasnila in izkazala, da prestavitev vhoda, električne omarice in štedilnika v stanovanjsko hišo ni izvedljiva oziroma, kaj bi ta dela zanjo pomenila. Zato zelo hude posledice izpodbijanega akta, ki jo uveljavlja, to je, da bo ostala brez osnovnih življenjskih pogojev za bivanje, ni izkazala.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - jamstveni sklad - prenehanje delovnega razmerja zaradi insolventnosti
Vrhovno sodišče je že odločalo v podobnih primerih in revizije ni dopustilo. Obenem sodišče opozarja tudi na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-49/15, Up-238/15 z dne 15. 10. 2015, s katero je Ustavno sodišče zavrnilo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 16. člena in drugega odstavka 24. člena ZJSRS.
Predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga – revizija dovoljena po zakonu
Tožnica v tem sporu uveljavlja pravice iz obveznega pokojninskega zavarovanja, zato je revizija dovoljena že na podlagi samega zakona. Tožnica je imela možnost, da revizijo vloži neposredno na podlagi določbe 4. točke 31. člena ZDSS-1, zato ne more imeti pravnega interesa za predlog za dopustitev revizije.
V kazenski zadevi je treba pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot temeljni in ključni okoliščini uporabiti težo dejanja in zagrožene kazni ter zahtevnost kazenskega postopka, v katerem se je znašel prosilec. Pri tem pa zakona ni mogoče razlagati oziroma uporabiti tako, da je prošnja obdolženca, ki mu grozi kazen zapora, za pravno pomoč zagovornika v kazenskem postopku očitno nerazumna oziroma da posledice takega postopka le-tega ne bi utemeljevale. Pri tem je tudi ocena glede možnosti uspeha za prvostopenjski kazenski postopek nebistvena.
Tudi iz zahteve c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP je razvidno, da je v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev.
Kompleksnost postopka in osebnostne lastnosti obdolženca v zvezi s tem pa lahko pravno pomoč z zagovornikom utemeljujejo tudi v drugih kazenskih sodnih postopkih. Napačno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da se dodeljevanje brezplačne pravne pomoči na podlagi 24. člena ZBPP ne more razlikovati glede na vrsto sodnega postopka - ZBPP v svojih pomensko odprtih normah to vsekakor omogoča, hkrati pa je prav zaradi posebne narave kazenskih postopkov uporaba te zakonske določbe za zagotovitev pravice do obrambe specifična in zapovedana z Ustavo in EKČP.
ZUS-1 člen 4, 36, 36/1-4. ZOdv člen 1. Kodeks odvetniške poklicne etike člen 1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 13.
varstvo ustavnih pravic - svoboda izražanja - oblastveno dejanje nosilcev javnih poblastil - zavrženje tožbe - akt ni izdal organ v funkciji opravljanja nosilca javnih pooblastil - komisija za etiko Odvetniške zbornice Slovenije
Mnenje Komisije za etiko Odvetniške zbornice Slovenije ni akt, ki bi ga izdal organ v funkciji opravljanja nosilca javnih pooblastil.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZBPP člen 24, 24/1, 24/3. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 6. URS člen 29, 29-2.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - kriteriji za brezplačno pravno pomoč - odprava upravnega akta
V kazenski zadevi je treba pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot temeljni in ključni okoliščini uporabiti težo dejanja in zagrožene kazni ter zahtevnost kazenskega postopka, v katerem se je znašel prosilec. Pri tem pa zakona ni mogoče razlagati oziroma uporabiti tako, da je prošnja obdolženca, ki mu grozi kazen zapora, za pravno pomoč zagovornika v kazenskem postopku očitno nerazumna oziroma da posledice takega postopka le-tega ne bi utemeljevale. Pri tem je tudi ocena glede možnosti uspeha za prvostopenjski kazenski postopek nebistvena.
Tudi iz zahteve c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP je razvidno, da je v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev. Kompleksnost postopka in osebnostne lastnosti obdolženca v zvezi s tem pa lahko pravno pomoč z zagovornikom utemeljujejo tudi v drugih kazenskih sodnih postopkih.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00022892
ZMZ člen 26, 28, 28-2. ZPP člen 339, 339/2-14.
mednarodna in subsidiarna zaščita - odločba Ustavnega sodišča - pojem preganjanja - diskriminacija Romov - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev pritožbi
Prvostopenjsko sodišče ni sledilo napotkom Ustavnega sodišča, ker se ni opredelilo do bistvenega poudarka ustavne odločbe - kdaj socialno-ekonomska diskriminacija pomeni preganjanje in kdaj predstavlja tako hudo kršitev človekovih pravic, zaradi česar izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti in jo je že iz tega razloga potrebno odpraviti.
državna štipendija - denarna socialna pomoč - vrstni red uveljavljanja denarnih prejemkov
Obveznosti centra za socialno delo, da opozori vlagatelja na posledice neupoštevanja vrstnega reda uveljavljanja pravic, glede na besedilo prvega odstavka 8. člena ZUPJS, ni možno realizirati z vnaprejšnjim opozorilom na obrazcu vloge, temveč šele potem, ko vlagatelj vloži neustrezno vlogo. To namreč izhaja že iz gramatikalne razlage prvega odstavka 8. člena ZUPJS. Ta določa, da če vlagatelj ne upošteva vrstnega reda iz prejšnjega člena, ga center za socialno delo opozori na vrstni red in na posledice njegovega neupoštevanja.
7. člen ZUP določa, da kadar uradna oseba glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavljanje kakšne pravice, jo na to opozori. Uradna oseba centra za socialno delo je pri obravnavanju tožničine vloge za dodelitev državne štipendije ugotovila, da bi tožnica imela pravico do denarne socialne pomoči, zato bi tožnico na to morala opozoriti.
poškodba pri delu - odškodninska odgovornost - poškodba učitelja - igra z žogo
Igra učencev z žogo je vedno do neke mere nepredvidljiva, vendar ne predstavlja povečane nevarnosti, zaradi katere bi bila podana objektivna odgovornost šole, prav tako pa ni podana njena krivdna odgovornost za tožničino poškodbo. Po presoji sodišča je šlo za slučaj oziroma naključje, ki ga noben realni ukrep v smislu varstva pri delu ne bi mogel preprečiti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - ukinitev delovnega mesta
Na podlagi ugotovitev je sodišče utemeljeno presodilo, da je bil zaradi nove organizacije in opredelitve delovnih nalog v bivši splošno pravni službi v novembru 2010 podan utemeljen poslovni razlog za odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi, saj so zaradi ukinitve njenega dotedanjega delovnega mesta prenehale potrebe po opravljanju njenega dela pod pogoji iz dotedanje pogodbe o zaposlitvi.
V šestem odstavku 56. člena ZSV je določeno, da svet zavoda imenuje in razreši direktorja s soglasjem ministra, pristojnega za socialno varstvo, če je ustanoviteljica javnega socialno-varstvenega zavoda Republika Slovenija. Glede na takšno določbo je v postopku imenovanja direktorja tožene stranke potrebno uporabiti tudi določbo prvega odstavka 209. člena ZUP. Ta določa, da če je v zakonu (v konkretnem primeru v 56. členu ZSV) ali odloku samoupravne lokalne skupnosti določeno, da odloča en organ v soglasju z drugim organom, se zahteva soglasje vnaprej tako, da organ, ki zahteva soglasje, sporoči drugemu organu, kakšen je zahtevek stranke, oziroma če gre za postopek po uradni dolžnosti, kakšno odločbo namerava izdati, ter zahteva, da naj zaprošeni organ svoje soglasje ali razloge za odklonitev soglasja pisno sporoči. Smiselna uporaba navedene določbe pomeni, da bi tožena stranka soglasje ministra morala pridobiti pred imenovanjem A. A. za direktorico.