kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - uredba o vojaških sodiščih
Samovoljna odstranitev in prevara, kar je navedeno v opisu dejanja (v izreku obnovljene sodbe), ne konkretizira nobene izmed inkriminacij, navedenih v prvem odstavku 15. člena UVS o vojaških kaznivih dejanjih.
Kaznivo dejanje poslovne goljufije, v obliki kot se očita obsojencu, je dokončano, ko zaradi goljufivega ravnanja storilca za drugo stranko nastane premoženjska škoda. V obravnavanem primeru je škoda banki nastala, ker ločitvena pravica banke v stečajnem postopku ni bila priznana zaradi ravnanja obsojenca, ki je zastavljeni stroj odsvojil tretji osebi. Lastna aktivnost oškodovane banke, ki je svojo terjatev do obsojenčeve družbe kasneje odstopila tretji osebi, pridobiteljici zastavljenega stroja, in bila s strani te osebe delno poplačana, pomeni ravnanje oškodovanca po dokončanju kaznivega dejanja.
pripor – odreditev pripora – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost
Čeprav ima izpodbijani pravnomočni sklep razloge o utemeljenosti suma le glede dveh od več očitanih prodaj prepovedane droge, to nima vpliva na obstoj utemeljenega suma, da je osumljenec storil kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1B, le kriminalna količina, kot se mu očita v izpodbijanem pravnomočnem sklepu, je manjša.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - pravica do zasebnosti - pravica do lastne podobe - pravica do osebne varnosti
Fotografiranje obsojenke in posredovanje fotografij organom pregona zaradi kazenskega pregona obsojenke pomeni poseg v obsojenkino pravico do zasebnosti oziroma do lastne podobe iz 35. člena Ustave, ki upravičencu daje možnost prepovedati nadaljnjo uporabo slik, oziroma posnetkov na katerih je posnet. Vendar pa je bil poseg v obsojenkino pravico do zasebnosti v konkretnem primeru dopusten, saj so fotografije, ki jih je sodišče upoštevalo kot dokaz, nastale v trenutku obsojenkinega izvrševanja kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po prvem odstavku 135. člena KZ-1, torej pri obrambi oškodovankine pravice do osebne varnosti, pravice, ki jo vsakomur zagotavlja Ustava v 34. členu.
ZDDV-1 člen 62, 63, 67. ZDAvP-2 člen 74, 74/4. Uredba Komisije (ES) o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost, št. 1925 z dne 29. oktobra 2004 (Uredba 1925/2004/ES) člen 2.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - neplačujoči gospodarski subjekti - zavrnitev odbitka vstopnega davka - formalna vključitev posrednika v dobavno verigo - subjektivni element - neskrbno ravnanje davčnega zavezanca
Ko je v dobavno verigo brez zatrjevanega in izkazanega razloga, vključen posrednik, ki ne opravi nobenega gospodarskega dejanja, za presojo skrbnosti davčnega zavezanca glede zlorabe sistema DDV niti ni pomembno vprašanje, ki se običajno zastavlja v tovrstnih primerih, to je, ali je kupec z zadostno mero skrbnosti preveril zanesljivost svojega poslovnega partnerja, ki se je formalno vključil v dobavno verigo, temveč je odločilno bolj temeljno vprašanje, zakaj je kupec sploh pristal na to, da bo med njim in dobaviteljem nastopal še formalni posrednik, ki ne bo izvedel nobenega vsebinskega gospodarskega dejanja. In po mnenju revizijskega sodišča je v takih primerih ravnanje kupca, ki pristane na takšno zgolj formalno vključitev posrednika, vselej mogoče opredeliti kot neskrbno ravnanje davčnega zavezanca glede njegove vloge v sistemu DDV.
ZDDV-1 člen 63, 67. ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1-1.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - neplačujoči gospodarski subjekti - zavrnitev odbitka vstopnega davka - subjektivni element - sprememba utečene poslovne prakse - skrbnost davčnega zavezanca - razlogi za spremembo poslovne prakse
Po presoji revizijskega sodišča je pravilen in zakonit zaključek prvostopenjskega sodišča, da je revidentka vsaj morala vedeti, da sodeluje pri poslih, ki bodo imeli za posledico zlorabo sistema DDV, ker je imela na voljo indice o goljufiji izdajatelja spornih računov, o nasprotnem pa se ni na razumen način prepričala. Kljub temu, da je njen dotedanji poslovni partner nenapovedano in presenetljivo spremenil njuno utečeno poslovno prakso tako, da je v dobavno verigo vključil novega poslovnega partnerja, od katerega je revidentka v določenem trenutku začela prejemati račune, namesto od dosedanjega poslovnega partnerja, kot pred tem, se namreč revidentka ni na razumen način prepričala o zanesljivosti novega poslovnega partnerja oziroma o razlogih za njegovo vključitev v dobavno verigo.
Zastaranje kazenskega pregona se šteje posebej za vsako dejanje iz konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja, čeprav se v primeru nadaljevanega kaznivega dejanja vrednosti iz posameznih dejanj, ki so dosegle veliko premoženjsko škodo oziroma korist, in se je storilec zavedal ali hotel, da nastane taka posledica, lahko seštevajo in na tej podlagi uporabi strožja pravna opredelitev.
zahteva za varstvo zakonitosti – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če vložnik ne sprejema celovite ter ustrezne dokazne ocene prvostopenjskega sodišča, potem pod videzom zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka dejansko uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dopusten razlog.
zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – zastaranje izvršitve sankcije
Če kršitve zakona, na katero se sklicuje vrhovni državni tožilec, ni mogoče preizkusiti, Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi 425. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 zavrne.
zahteva za varstvo zakonitosti - služnost - neenotnost sodne prakse - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Stališče sodišča druge stopnje ne odstopa od ustaljene sodne prakse, prav tako revizijsko sodišče ni zaznalo neenotnosti sodne prakse višjih sodišč, kajti vprašanje služnosti je v zelo tesni povezavi z ugotovljenimi dejanskimi okoliščinami konkretnega primera, ki v konkretni situaciji ne narekujejo zavzetja drugačnega materialnopravnega stališča, sodišče druge stopnje pa je tudi postopalo v skladu s 358. členom ZPP in zavzelo pravilno materialno pravno stališče (da nizka frekventnost voženj ni razlog za zavrnitev zahtevka).
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 93, 93/2-1. ZUP člen 240, 240/2.
dovoljenost revizije - zavrženje prepozne tožbe - vrednostni kriterij - odločanje o procesni upravičenosti - pomembno pravno vprašanje - vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - zelo hude posledice - posledice niso neposredna posledica sklepa, ki ga revident izpodbija v tem upravnem sporu - sklep o popravi pomote
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije so na revidentu.
V obravnavani zadevi je predmet spora presoja zakonitosti sklepa, s katerim je bila revidentova pritožba zavržena kot prepozna. Ker revidentova pravica do vložitve pritožbe ni izražena v denarni vrednosti, pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Revident ni zastavil pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ker vprašanje, ki ga navaja, ni pomembno po vsebini zadeve.
Posledice, na katere se revident sklicuje, niso neposredna posledica, ki ga je izpodbijal v tem upravnem sporu, temveč so posledica sklepa o davčni izvršbi, ki pa ni predmet tega upravnega spora.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - plačnica davka - ekonomska vsebina posla - navidezni pravni posel - izogibanje ali zloraba drugih predpisov
Po presoji Vrhovnega sodišča se tako v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 74. člena ZDavP-2, glede na vsebino poslov in ugotovljena dejstva (da gre za poslovno povezani osebi, da je družba A. insolventna in da ni poravnavala svojih obveznosti, da je na revidentko preneseno opravljanje dejavnosti, da se plačila med njima niso izvedla preko bančnih računov, delavci so delo opravljali in plače so jim bile izplačane, dajatve pa niso bile odtegnjene) revidentko pravilno obravnava kot plačnico davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve.
dopuščena revizija - solastnina - vknjižba lastninske pravice - pritožba - nova dejstva v pritožbi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje
Ker je sodišče druge stopnje navedbe o dogovoru med tožnikoma in toženko nepravilno štelo za pritožbeno novoto, čeprav se obrazložitev sodišča prve stopnje v točki 8 dotika tudi navedb o dogovoru med strankami, kar sta tožnika pravočasno grajala že pred sodiščem prve stopnje, je podana kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
začasna odredba - pravni interes za pritožbo - pravnomočna odločitev o glavni stvari
Ker je o glavni stvari že pravnomočno odločeno, si pritožnik s pritožbo (tudi če bi z njo uspel) zoper sklep o začasni odredbi ne more izboljšati svojega pravnega položaja.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUreP-1 člen 100, 100/1, 110, 110/7. ZPNačrt člen 109.
ustanovitev služnosti v javno korist - dovoljenost revizije - zavrženje revizije - ni pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice niso posledice izpodbijanega akta
Vprašanje, ki se nanaša na dokazovanje (ne)sorazmernosti posega zaradi ustanovitve služnosti, ni bistveno za odločitev v upravnem sporu zoper akt, s katerim je bilo odločeno šele o začetku postopka.
Posledice, ki jih revidentka navaja, niso posledice izpodbijanega akta.
dovoljenost revizije - sprememba podatkov v potrdilih o stalnem prebivališču - neizpostavljeno vprašanje - nekonkretizirane posledice izpodbijane odločitve
Revidenti v reviziji navajajo, da gre v obravnavani zadevi za več pomembnih pravnih vprašanj, vendar v nadaljevanju revizije vprašanj, glede katerih pričakujejo odločitev Vrhovnega sodišča, ne postavijo natančno in konkretno. Njihove sicer obširne revizijske navedbe o vprašanjih, ki naj bi bila pomembna v obravnavani zadevi glede na trditveno in dokazno breme, ki je na njihovi strani, za dovoljenost revizije ne zadoščajo. Uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 tako ni izkazan.
Revidenti le z zatrjevanjem „izgube“ statusa izbrisanega in s tem povezanih posledic niso izkazali konkretnih posledic izpodbijane odločitve (zavrnitev zahtevka revidentov za spremembo podatkov v potrdilih o stalnem prebivališču v Republiki Sloveniji). Zato za dovoljenost revizije ni izpolnjen pogoj iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.