Kot je pravilno pojasnilo že sodišče druge stopnje, drugačne razmere še ne pomenijo zelo neugodnih razmer. Da bi bile razmere bistveno bolj neugodne od predvidenih, tako tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni konkretno zatrjevala.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov ekonomičnosti - sprememba sedeža toženca
Glede na to, da je tožena stranka med postopkom prenesla svoj sedež v Portorož, tožeča stranka pa ima itak svoj sedež v Portorožu, je očitno, da postopek pred sodiščem v Krškem ne bi bil ekonomičen. Prenos krajevne pristojnosti v Koper pa je v obravnavani zadevi smotrn tudi iz razloga, ker pred sodiščem v Krškem prvi narok za glavno obravnavo še ni bil opravljen.
ZEKom člen 56, 56/2. ZEKom-1 člen 7, 7/4. Pravilnik o načinu izračuna plačil na podlagi obvestila za uporabo radijskih frekvenc in za uporabo števil člen 5. URS člen 120, 147. Direktiva 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. 3. 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev člen 6, 12. Pogodba o delovanju Evropske unije člen člen 267.
EZ člen 29. OZ člen 132. Uredba o pravilih za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije člen 7, 9, 10.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - škoda - proizvajalec električne energije - uredba Vlade - cena električne energije - enotna letna premija
Določba 10. člena Uredbe o pravilih za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije ne pušča dvoma o tem, da je bila Vlada RS v obdobju, relevantnem za odločitev o odškodninskem zahtevku, to je v letih 2006 do 2009, dolžna vsaj enkrat letno, upoštevaje kriterije iz istega člena Uredbe, določiti enotne letne cene in enotne letne premije. Edini utemeljeni razlog za opustitev te dolžnosti bi lahko bil v tem, da se v tem obdobju niso znatneje spremenili elementi, na podlagi katerih so se določale enotne letne cene in enotne letne premije za električno energijo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti
Vrhovno sodišče lahko tudi na predlog strank določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek (67. člen ZPP). Pri tem pa je treba upoštevati, da predstavlja delegacija pristojnosti izjemo glede na splošna pravila o krajevni pristojnosti in je zato treba razloge zanjo razlagati restriktivno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS4002832
ZPP člen 158, 367a, 374, 384, 385, 391. ZIL-1 člen 77.
zahteva za varstvo zakonitosti - enotnost sodne prakse - odstop od sodne prakse - plačilo stroškov postopka - pomembno pravno vprašanje - ustavitev postopka zaradi umika tožbe - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Čeprav Vrhovna državna tožilka navaja, da izpodbijani sklep odstopa od sodne prakse višjih sodišč, to ne drži. Iz citirane sodne prakse namreč ne izhaja, da bi bile te odločitve vezane na primerljivo situacijo iz izpodbijanega sklepa. Zato odstop od sodne prakse višjih sodišč ni izkazan. Pa tudi sicer iz postavljenega vprašanja ne izhaja njegova pomembnost za razvoj prava preko sodne prakse, saj je dilema razlage „izpolnitve zahtevka“ pri uporabi 158. člena ZPP po sami naravi stvari vezana na okoliščine posamezne zadeve, kar je razvidno tudi iz predlaganega vprašanja. Zato tudi odgovor na postavljeno vprašanje ni pomemben za razvoj prava preko sodne prakse, saj je uporaba 158. člena ZPP v tem primeru ozko zamejena z umikom tožbe iz razloga odpovedi pravici iz a. točke 77. člena ZIL-1.
Ker pogoj objektivne koristi iz prvega odstavka 367.a člena ZPP ni izpolnjen, je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo.
dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - kondikcijski zahtevek - tristransko razmerje - asignacija - zmota banke - tristransko razmerje pri kondikcijskem zahtevku
Tožnica je na podlagi sklepa o izvršbi plačala dolg dolžnice zato, ker je bila v zmoti glede obstoja dolžničinega kritja na njenem transakcijskem računu. Bila je torej v zmoti glede kritnega razmerja. V zvezi s tem pa je bistveno, da v primeru, če je katero od kavzalnih razmerij obremenjeno z napako, nastane obogatitveno razmerje v tistem kavzalnem razmerju, ki ima napako. Zato ni mogoče šteti, da je obogatitveno razmerje nastalo med toženko in tožnico. Obogatena je bila namreč dolžnica, za katero je tožnica v posledici zmote o kritnem razmerju opravila izpolnitev.
Zakon o ratifikaciji Sporazuma o vprašanjih nasledstva (MSVN) člen 1. Sporazum o vprašanjih nasledstva člen 1, 2, 2/1, 7. Priloga G Sporazuma o vprašanjih nasledstva, Priloga G člen 1, 2, 2/1, 2/1a.
Sporazum o vprašanjih nasledstva SFRJ - državno premoženje po Prilogi A Sporazuma o vprašanjih nasledstva SFRJ - zasebno premoženje po prilogi G Sporazuma o vprašanjih nasledstva SFRJ - časopisna agencija Tanjug
Državno premoženje SFRJ je premoženje SFRJ in njenih državnih organov in organizacij. Kot izhaja iz pravilne obrazložitve sodišč prve in druge stopnje, je bila pravna prednica tožeče stranke organizacija, ki je služila uveljavljanju funkcij države SFRJ, kar je bilo izrecno zapisano tudi v samem Zakonu o časopisni agenciji Tanjug (1. člen, Ur. l. SFRJ, št. 24/74). Glede na to jo je treba šteti za del državne organizacije SFRJ.
Ker gre v obravnavanem primeru za državno premoženje, uporaba Priloge G Sporazuma o vprašanjih nasledstva (MSVN), ki se nanaša na zasebno premoženje, ne pride v poštev.
ZUS-1 člen 25, 25/1, 25/3, 25/4, 25/5, 39, 39/3, 39/4.
ustavitev postopka - tožba zaradi molka organa - stroški sodnega postopka - pozneje izdan upravni akt organa druge stopnje - zavrnitev pritožbe - stroški priznani po Pravilniku - spor o zakonitosti - spor polne jurisdikcije - pravna praznina - načelo enakosti
V obravnavanem primeru drugostopenjski upravni organ z odločbo, ki jo je izdal po vložitvi tožbe zaradi molka organa, ni odločil o pravici, obveznosti in pravni koristi. O tem je bilo namreč odločeno z upravnim aktom upravnega organa prve stopnje, z naknadno odločbo drugostopenjskega organa pa je bila(le) zavrnjena pritožba zoper ta akt.
Glede na sodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. I Up 271/2012 in sklep I Up 206/2012) se stroški po Pravilniku priznajo tudi v situaciji, ko je tožnik tožbo zaradi molka organa umaknil, ker je med sodnim postopkom pritožbeni upravni organ odločil o pritožbi in odpravil odločbo ter zadevo vrnil v ponoven postopek. Tak položaj je po mnenju Vrhovnega sodišča primerljiv obravnavanemu, saj gre v obeh primerih za odločitev pritožbenega organa, s katero ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi.
ZJV člen 68, 68/2, 68/3. ZDR člen 52, 54. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - zakonit razlog - nadomeščanje začasno odsotnega delavca - začasno povečan obseg dela
Ni mogoče slediti stališču, da tožnica začasno odsotne javne uslužbenke ni mogla nadomeščati, ker slednja zaradi dolgotrajne bolniške odsotnosti del na delovnem mestu „višji referent“ ni nikoli opravljala. Ravno zaradi odsotnosti te uslužbenke je bila pogodba o zaposlitvi s tožnico sploh sklenjena. Prav tako ni mogoče pritrditi stališču, da ni šlo za nadomeščanje, ker naj tožena stranka nadomeščanja ne bi zagotovila v razumnem roku. Presoja, ali sploh in kdaj bo delodajalec nadomestil začasno odsotnega delavca, je v izključni pristojnosti delodajalca.
ZDR-1 člen 39, 39/1. ZS člen 99, 212, 212, 212/5, 266.
Spor o pristojnosti – stvarna pristojnost - začasna odredba pred uvedbo sodnega postopka
Iz vsebine predlagane začasne odredbe in navedb v predlogu je povsem jasno razvidno, da se v tej zadevi spor ne bo mogel nadaljevati kot gospodarski spor, ampak kot individualni delovni spor. Upnik s predlagano začasno odredbo zahteva, da se dolžniku za čas trajanja delovnega razmerja pri upniku prepove opravljanje dela in vodenja poslov za konkurenčno družbo. Kot podlago za predlagano začasno odredbo upnik navaja določbo prvega odstavka 39. člena ZDR-1 o tem, da med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati dela ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco.
invalidska pokojnina - pogoji za pridobitev pravice - invalidnost III. kategorije - starost
V skladu z 2. alinejo 67. člena ZPIZ-1 je do invalidske pokojnin upravičen zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, le-ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let. Tožena stranka to določbo zmotno razlaga tako, da je do invalidske pokojnine pod navedenimi pogoji upravičen le tisti invalid II. kategorije, ki je starost 50 let dopolnil še pred nastankom invalidnosti. V resnici je določbo 2. alineje 67. člena ZPIZ-1 potrebno razlagati tako, da pravico do invalidske pokojnine pod navedenimi pogoji pridobi tudi invalid II. kategorije, ki v času nastanka invalidnosti še ni bil star 50 let in sicer takrat, ko to starost dopolni.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - MEDNARODNO JAVNO PRAVO
VS3006573
ZPIZ-1 člen 66, 67, 68. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22.
invalidska pokojnina - sorazmerni del pokojnine - mednarodni sporazum - čas upoštevanja pogojev za priznanje invalidske pokojnine
Revizija tožene stranke pa je utemeljena v delu, ki se nanaša na uporabo četrtega odstavka 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško , ki določa, da če obstaja po pravnih predpisih ene države pogodbenice pravica do dajatve brez seštevanja zavarovalnih dob, pristojni nosilec te države pogodbenice prizna ustrezno dajatev le na podlagi zavarovalne dobe, ki jo upošteva po svojih pravnih predpisih. Tako tožnik izpolnjuje pogoje za pridobitev invalidske pokojnine zgolj na podlagi zavarovalne dobe, dopolnjene v Republiki Sloveniji in je upravičen do samostojne dajatve.
obrazloženost sodbe sodišča druge stopnje - odgovor na pritožbene navedbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče druge stopnje je v ponovljenem postopku glede obstoja odpovednega razloga povzelo le razloge (pa še to ne v celoti), ki jih je v razveljavitvenem sklepu navedlo Vrhovno sodišče, ki je odločalo o reviziji tožene stranke. Sodišče druge stopnje je odločalo o pritožbi tožeče stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje, zato bi moralo zavzeti stališče do vseh relevantnih pritožbenih navedb in do sodbe sodišča prve stopnje (lahko tudi, ne pa nujno, z razlogi Vrhovnega sodišča). Sodba, ki ne odgovori na pritožbene navedbe, je obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka in je ni mogoče preizkusiti.
ZDR-1 člen 116, 116/1. ZPIZ-1 člen 101, 102. ZDR-1 člen 89, 89/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - delovni invalid - odpoved delovnemu invalidu - mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi je ugotovila, da tožena stranka tožniku utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi in da obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe. Tožnik bi v tem delovnem sporu lahko uspel le v primeru, če bi izpodbijal pravilnost ugotovitev v mnenju Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, česar pa ni storil.
Ob obstoju poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi je izpolnjen tudi nadaljnji pogoj za zakonitost izpodbijane pogodbe o zaposlitvi, to je, da je ta podana v primerih in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Gre za določbe 101. in 102. člena ZPIZ-1.
pogodba o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - statusno preoblikovanje - oddelitev - sposobnost biti stranka - procesna sposobnost - pasivna legitimacija
Revizija ima prav, da prvotno tožena stranka A., bb d.o.o. ni ista pravna oseba kot sedaj A., cc d.o.o.. Revidentka je z oddelitvijo nastala 23. 12. 2013. Do tedaj je bila sestavni del A., bb d.o.o., ki ji je bila vročena tožba in je nanjo tudi odgovorila. Tako prenosna kot prevzemna družba sta sodelovali v postopku in vedeli, da se tožba glasi na A. d. o. o., ulica..., to je skrajšano firmo in sedež, ki je od 23. 12. 2013 dalje pripadala revidentki. Nobena o spremembi sodišča ni obvestila. Revidentka je v spis 24. 1. 2014 vložila celo pripravljalno vlogo kot da spremembe ne bi bilo. Zato njena trditev, da se postopka ni udeleževala, ni resnična.
sprejem nove pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi - odpovedni razlog - odškodnina - razlika plače
V primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ko je delavec na podlagi 90.člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) sprejel ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi na drugem ustreznem delovnem mestu, se je izoblikovala enotna praksa, da delavec nima pravice do integracije na podlagi nezakonito odpovedane pogodbe, ima pa pravico do ustrezne odškodnine, ker ostaja v zaposlitvi na podlagi nove pogodbe, če mu ta znižuje pravice iz delovnega razmerja, predvsem višino plače. Takšna praksa se je oblikovala predvsem na podlagi tega, da delavec ostaja še naprej zaposlen pri delodajalcu, res pa ob objektivno slabših pogojih na podlagi nove pogodbe, ki je bila sicer zakonito sklenjena. Če se delavčeva zaposlitev pri delodajalcu tudi na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi prekine, to pomeni novo okoliščino, ki pretrga vzročno zvezo med nezakonitostjo odpovedi prve pogodbe o zaposlitvi in slabšim položajem delavca na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi, sklenjene v smislu 90. člena ZDR.
pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - pogodba o poslovodenju - poslovodja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - odpoklic poslovodje - prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Sodišče druge stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je na podlagi prvega odstavka 79. člena ZDR-1 tožničina pogodba o poslovodenju, ki je bila hkrati tudi pogodba o zaposlitvi za določen čas, zakonito prenehala z dnem, ko je bila tožnica odpoklicana s funkcije direktorice.
V 16. členu pogodbe o poslovodenju je določeno, da s prenehanjem mandata iz kakršnegakoli razloga preneha tudi delovno razmerje direktorja v družbi. Navedeno pomeni, da tožničina pogodba o poslovodenju, ki je hkrati tudi pogodba o zaposlitvi, preneha veljati, ne le z iztekom 4-letnega mandatnega obdobja, za katerega je bila tožnica imenovana, temveč tudi prej, če pride do prenehanja mandata iz kateregakoli razloga, torej tudi v primeru predčasnega odpoklica s funkcije direktorice.
Zmotno je tožničino stališče, da bi prva toženka na podlagi 87. člena ZDR-1 morala pisno odpovedati pogodbo o zaposlitvi. Pogodba o poslovodenju je tudi v obsegu, ki pomeni pogodbo o zaposlitvi, prenehala veljati z dnem odpoklica tožnice s funkcije direktorice prve toženke in ji je s tem dnem delovno razmerje prenehalo, tako na podlagi zakona kot na podlagi povsem jasnih pogodbenih določb. Pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha veljati z iztekom časa, za katerega je bila sklenjena in je ni potrebno še posebej odpovedovati.
ZUPJS člen 32, 32/1, 34, 34/1, 42, 42/1. ZUP člen 139, 139/1.
pravica do otroškega dodatka - priznanje pravice - izpolnjevanje pogojev - odločanje organa - obstoj pogojev v času odločanja
Zakonsko besedilo prvega odstavka 32. člena ZUPJS določa začetek teka obdobja, od katerega dalje se priznajo denarni prejemki. Prvi dan v mesecu ni mišljen kot edini dan v mesecu, od katerega dalje je mogoče priznati prejemek. Določba torej ne izključuje možnosti, da organ odločanja prizna začetek prejemanja denarnega prejemka na kakšen drug dan v mesecu, po vložitvi vloge, če upravičenec na ta dan izpolni pogoje.
Prvi odstavek 32. člena ZUPJS ni specialna določba, ki bi drugače kot prvi odstavek 139. člena ZUP določala, da lahko organ pri odločanju upošteva le dejstva, ki so nastala do prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Časovni mejnik, katera dejstva organ še lahko upošteva pri odločanju, sega v čas do izdaje odločbe.