bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz – hišna preiskava – utemeljeni razlogi za sum
Zbrani podatki, s katerimi je razpolagal preiskovalni sodnik v času odločanja o izdaji odredbe o hišni preiskavi, po kvaliteti in kvantiteti dosegajo standard utemeljenih razlogov za sum, to je specifični in artikulirani verjetnosti, da je določena oseba storila kaznivo dejanje.
OZ člen 33, 33/5, 247, 247/1, 250, 251, 251/1, 251/2.
dopuščena revizija - glavna pogodba - predpogodba - pogodbena kazen - izpolnitev obveznosti - akcesornost - pravica zahtevati sklenitev glavne pogodbe - prekluzivni rok
Tožnica ima pravico do zahtevanega plačila pogodbene kazni, dogovorjenega za primer neizpolnitve obveznosti iz predpogodbe, le, (1) če je bila veljavno dogovorjena njena pravica zahtevati sklenitev glavne pogodbe in (2) če je ta prenehala, ker je v posledici toženčeve kršitve predpogodbe zahtevala plačilo pogodbene kazni (in s tem uresničila svoje odstopno upravičenje). Če pogodbeno razmerje iz kakšnega drugega razloga ne velja oziroma razpade (npr. zaradi poteka časa), pogodbena kazen odpade.
Z dvakratnim pozivom na popravo tožbe je bil tožnik ustrezno poučen in seznanjen z načinom in vsebino poprave tožbe kot tudi posledicami svoje neaktivnosti. Neomejena pomoč in angažma sodišča, za katerega se zavzema v reviziji, bi lahko ustvarjala neuravnotežen položaj strank in predstavljala poseg v nepristransko delovanje sodišča.
pogojna obsodba – izrek pogojne obsodbe storilcu, ki prizna krivdo
S posebno določbo petega odstavka 58. člena KZ-1 je zakonodajalec dopustil omilitev siceršnjih pogojev za izrek pogojne obsodbe za tiste primere, ko storilec prizna krivdo po obtožnem aktu ali sklene sporazum z državnim tožilcem. Možnost njenega izreka je omejil na kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen najmanj pet let zapora, kar pomeni, da jo je mogoče izreči za vsa kazniva dejanja s predpisano minimalno kaznijo, nižjo od pet let zapora, torej tudi za kazniva dejanja s predpisano kaznijo najmanj treh let zapora (drugi odstavek 58. člena KZ-1) in tudi za kazniva dejanja s predpisano minimalno kaznijo enega leta zapora (za kakršno je šlo tudi v obravnavanem primeru).
prenos krajevne pristojnosti - obnova kazenskega postopka - odločanje o zahtevi za obnovo - izločitev sodnika - izločitveni razlog
Dodaten izločitveni razlog iz tretjega odstavka 412. člena ZKP se nanaša na sodnika, ki je sodil na prvi stopnji (zato tak sodnik ne more odločati o zahtevi za obnovo postopka v isti zadevi), ne pa tudi na prepoved sodelovanja sodnikov pritožbenega sodišča, ki so odločali o pritožbi zoper sodbo v prejšnjem postopku.
V sodni praksi lahko nastane vprašanje razmerja med institutom prekluzije in načelom materialne resnice, ki se nakazuje tudi v konkretni zadevi, ko je sodišče prve stopnje dalo prednost institutu prekluzije, pritožbeno sodišče pa načelu materialne resnice.
Krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti – tehtni razlogi
Tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti je podan takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave RS oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Zavarovanec ni ravnal dovolj skrbno, ker tožnika pred košnjo ni obvestil o tem, da je v travi pepel. Nižji sodišči sicer nista posebej ugotavljali ali je zavarovanec vedel za nevarnost zdrsa na pepelu, vendar je treba upoštevati, da gre pri tem za dejstvo, ki spada v trditveno in dokazno sfero toženke. Ta pa v zvezi s tem dejstvom ni postavila relevantnih trditev.
pravica do sodnega varstva - pravica do nepristranskega sojenja - prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi
Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ iz prvega odstavka 35. člena ZKP, ki je odločilen v obravnavanem primeru, zajema različne okoliščine, ki sicer niso neposredno povezane s samo zadevo, pač pa lahko nanjo vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče.
ZBPP člen 3. ZKP člen 70, 97. EKČP člen 6. URS člen 14, 19, 29.
dovoljena revizija - brezplačna pravna pomoč - pomembno pravno vprašanje - izbira brezplačnega odvetnika v kazenskem postopku - razmerje med ZBPP in ZKP - zagovornik po uradni dolžnosti - pravico do obrambe z zagovornikom v kazenskem postopku
Z vidika ureditve brezplačne pravne pomoči pomeni ureditev iz 97. člena ZKP lex specialis. S tem se torej splošna ureditev ZBPP izključuje(le) toliko in v tistem delu, ki je s to posebno ureditvijo izključen.
Specialna ureditev brezplačne pravne pomoči po ZKP torej nastopi le v primerih obveznega zastopanja, če si obdolženec sam ne izbere zagovornika in je postavljen zagovornik s strani sodišča.
Zato ZBPP ni mogoče razlagati tako, da se specialna ureditev brezplačne pravne pomoči po 97. členu ZKP nanaša tudi na primere, ko do postavitve zagovornika po uradni dolžnosti ni prišlo, ker si ga je izbral pooblaščenec sam. Tako je razlaga 3. člena ZBPP, po kateri je specialna ureditev ZKP izključila uporabo ZBPP v vseh primerih obvezne obrambe z zagovornikom po 70. členu ZKP, napačna.
Enako pravilo medsebojnega razmerja med ZBPP in ZKP nastopi tedaj, kadar postavitev zagovornika po uradni dolžnosti preneha skladno z zakonom.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - gospodarski spor - zavrženje revizije
Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki znaša 93.385,88 EUR, ne presega mejne vrednosti iz 490. člena ZPP in ker tožeča stranka ni izkazala, da bi bila revizija dopuščena, le-ta ni dovoljena.
elektronske telekomunikacije - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - izračun plačila uporabe radijskih frekvenc - soglasje Vlade k Splošnemu aktu
Soglasje Vlade RS, razen v drugih, z ZEKom-1 izrecno določenih primerih (tretji odstavek 4. člena, šesti odstavek 6. člena, drugi odstavek 54. člena , drugi odstavek 243. člena ZEKom-1), je izrecno določeno le za višino plačila, ki ga določi tožena stranka s tarifo (peti in šesti odstavek 6. člena ZEKom-1), ne pa tudi k Splošnemu aktu iz drugega odstavka 60. člena ZEKom-1, ki ga Agencija izda na podlagi izrecnega pooblastila, danega v navedeni določbi, in s katerim predpiše le način (ne pa tudi višino) izračuna plačil agenciji na podlagi tega člena. Dolžnost predložitve Splošnega akta v soglasje Vladi RS ne izhaja niti iz drugih določb ZEKom-1 niti te obveznosti ni mogoče naložiti Agenciji z razlago posameznih določb ZEKom-1.
osebni stečaj - odpust obveznosti - pogoji za odpust obveznosti - izbris obsodbe iz kazenske evidence
Pomembno je razlikovanje med ovirami za začetek postopka odpusta obveznosti (postopek za odpust obveznosti se po vložitvi dolžnikovega predloga začne s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti – tretji odstavek 400. člena ZFPPIPP) in med ovirami za sam odpust obveznosti (obveznosti se stečajnemu dolžniku odpustijo s sklepom o odpustu obveznosti – prvi odstavek 407. člena ZFPPIPP).
Iz določb ZFPPIPP o odpustu obveznosti stečajnega dolžnika (v postopku osebnega stečaja) nedvoumno izhaja: (a) da začetek postopka odpusta obveznosti ni dovoljen, če iz kazenske evidence izhaja, da je stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvo, ki (ob odločanju o začetku postopka odpusta obveznosti) še ni izbrisano; (b) da odpust obveznosti ni dovoljen, če iz kazenske evidence izhaja, da je stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvo, ki (ob odločanju o odpustu obveznosti) še ni izbrisano.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 260, 260-5, 279, 279/1-5.
dovoljenost revizije - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - vprašanje v zvezi s presojo pravilnosti upravnega postopka in pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja - vprašanje ne izhaja iz dejanskega stanja zadeve - ničnost - zelo hude posledice niso konkretizirane
Vrhovno sodišče je opredelilo ničnostni razlog iz 5. točke 279. člena ZUP kot primer zlorabe pravic z namernim zavajanjem uradne osebe, pri tem pa ocena, ali določeno ravnanje preraste na stopnjo nedovoljenosti, ki zadosti zahtevam zakona za izrek ničnosti odločbe, izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja v konkretni zadevi.
Upoštevaje, da sodišče prve stopnje niti v sodbi ni navedlo razlogov za zavrnitev dokaznega predloga, je logično, da tožena stranka s pritožbeno grajo procesne kršitve ni mogla biti prepozna.
Nesubstanciranost dokaznega predloga pomeni upravičen razlog za njegovo zavrnitev. Ker je v postopku pred sodiščem prve stopnje dokazni predlog tožene stranke ostal nesubstanciran, je odločitev sodišča prve stopnje, da dokaza s ponovnim zaslišanjem direktorja tožene stranke ne izvede, pravilna.
nujna delegacija pristojnosti - izločitev vseh sodnikov pristojnega sodišča
Iz sklepov Su 582/2015 z dne 2. 6. 2015, 18. 6. 2015 in 2. 9. 2015 izhaja, da so bili v tej zadevi izločeni že vsi drugi okrožni sodniki Okrožnega sodišča na Ptuju, in sicer zaradi izločitvenega razloga po šesti točki 70. člena ZPP. Predlagatelj pa je zaradi dobrega poznanstva z drugim tožencem in sodelovanja s prvim tožencem predlagal tudi svojo izločitev.
Ker zaradi izkazanih okoliščin Okrožno sodišče na Ptuju ne more postopati (66. člena ZPP), se kot drugo stvarno pristojno sodišče določi Okrožno sodišče v Mariboru.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS4002836
OZ člen 133, 133/3, 164, 187, 188, 646, 664. ZDARS člen 3.
povrnitev premoženjske škode - zmanjšana tržna vrednost nepremičnin - splošno koristna dejavnost - DARS - gradnja avtocest - solidarna odškodninska odgovornost naročnika in izvajalca del na nepremičnini - gradbena pogodba
V sodbi II Ips 502/2004 z dne 22. 6. 2005 je Vrhovno sodišče presojalo odškodninsko odgovornost Republike Slovenije, ki je bila utemeljevana z v bistvenem enakimi dejanskimi značilnostmi in ob enaki pravni ureditvi kot v tej zadevi. Zavzelo je stališče, da za škodo, ki nastane lastnikom zemljišč zaradi gradnje avtocest, odgovarja Republika Slovenija in ne DARS. Stališče je utemeljevalo z analizo besedila drugega in tretjega odstavka 3. člena ZDARS po noveli iz leta 2003 (Uradni list RS, št. 126/2003). Po teh zakonskih določbah DARS opravlja naloge iz prvega odstavka 3. člena v imenu Republike Slovenije, naloge iz drugega odstavka pa v svojem imenu, vendar za račun Republike Slovenije. Med prve sodijo naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor ter naloge v zvezi s pridobivanjem nepremičnin za potrebe izgradnje avtocest. Pritrditi je mogoče stališču, da v ta sklop zakonsko opredeljenih nalog sodijo skoraj vsi vzroki, zaradi katerih nastaja lastnikom okoliških zemljišč škoda ob gradnji (poškodbe zgradb, instalacij, parkirišč, hrup, estetski videz, poslabšana lokacija zaradi avtoceste ipd.). Povsem podrejen položaj DARS-a glede na državo je še podkrepljen s tem, ker so zemljišča in avtocesta, ki je speljana preko teh zemljišč, last države in ne DARS-a, ker je država njen edini delničar in ker je zastopanje države določeno v samem zakonu in sta zato vsebina in obseg zastopanja razvidna za vse, ki se na to tudi smejo zanašati. Čeprav je v pogodbenem razmerju z izvajalcem del (tretjo toženko) zastopal DARS, pa je ravnal v bistvenem le kot „podaljšana roka“ države.
dovoljena revizija - vartsvo konkurence - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - poročilo o preiskavi - pripombe k poročilu o preiskavi - sklep o denarni kazni
Možnost podaje pripomb k poročilu o preiskavi lahko zagotavlja učinkovito kontradiktornost postopka za izdajo sklepa o denarni kazni le v primeru, če iz poročila izhajajo vsa pravno relevantna dejstva ter če ima podjetje tudi možnost razbrati, v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno oziroma mu bo pripisan poseben pomen. Le v takem primeru lahko nameni ustrezno pozornost morebitni dodatni razjasnitvi posameznega dejstva ali okoliščine. Možnost izjave namreč ne pomeni samo izjave o tem, ali je določen zapis v poročilu (ne)resničen, temveč obsega tudi pravico stranke, da navede vsa dejstva, ki lahko prispevajo k njenemu uspehu v postopku. To pravico pa lahko učinkovito izkoristi le, če ve, v kakšnem kontekstu bodo dejstva uporabljena in kakšne dodatne okoliščine bi lahko v zvezi z njimi navedla.