ZMZ člen 51, 51/4. Uredba (EU) št.604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26.junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26.junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 9, 10, 11.
omejitev gibanja - predaja odgovorni državi članice - nevarnost samovoljne zapustitve ozemlja RS
Glede na podatke upravnega in sodnega spisa in glede na obrazložitev tožene stranke in sodišča prve stopnje je tožnikova begosumnost nedvomno podana. Zato je za tožnikovo pridržanje podan zakoniti razlog iz prvega odstavka 28. člena Uredbe Dublin III, to je, da obstaja znatna nevarnost, da bo tožnik, če ne bo pridržan, iz Slovenije pobegnil in tako onemogočil izvedbo postopka v zvezi s predajo odgovorni državi članici na podlagi Uredbe Dublin III, to je konkretno Nemčiji, kot to izhaja iz odgovora tožene stranke na tožnikovo tožbo.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA – UPRAVNI SPOR
VS1015883
ZMZ člen 3, 3-7, 40. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/1-c, 19, 19/3, 20, 20/1, 20/2, 21, 21/1, 28, 28/2, 28/3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 9, 9/2, 10. ZTuj-2 člen 68. ZUS-1 člen 63, 63/1, 80, 80/3-3.
mednarodna zaščita – pridržanje za namen predaje – odvzem prostosti - begosumnost oziroma nevarnost pobega – nezakonit vstop v državo in prehajanje mej med različnimi državami - dokazna ocena tožne stranke glede begosumnosti (ni pavšalna in nezakonita) – odločanje o ukrepu za pridržanje na podlagi razpoložljivih podatkov – sprememba odgovorne države po izreku ukrepa – sorazmernost ukrepa pridržanja
Po presoji Vrhovnega sodišča v okviru standarda znatne nevarnosti pobega sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da Uredba Dublin III pojma begosumnost ni podrobneje uredila in da bi glede na drugi odstavek 9. člena Direktive o sprejemu tudi ta nedoločni pojem kazalo podrobneje urediti v nacionalnem pravu. Do ureditve tega vprašanja v ZMZ je kot pripomoček treba uporabiti določbe 68. člena Zakona o tujcih, ki primeroma navaja okoliščine, ki kažejo na nevarnosti pobega. Pri opredelitvi pravnega standarda begosumnosti oziroma znatne nevarnosti pobega se upošteva, odvisno od vsakega posameznega primera, cela vrsta različnih okoliščin, ki lahko posamezno ali pa vse skupaj v posameznem primeru kažejo na večjo ali manjšo stopnjo begosumnosti oziroma stopnjo nevarnosti pobega.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUreP-1 člen 92, 92/2, 100, 100/1.
dovoljenost revizije - uvedba razlastitvenega postopka - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta. Revidentka v reviziji ni opredelila oziroma navedla konkretnega pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
dovoljenost revizije - odobritev pravnega posla - pogoji za dovoljenost niso izpolnjeni - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - razmejitev med pogoji za dovoljenost revizije in revizijskimi razlogi
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta. Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ne (iz)postavlja, temveč zgolj navaja, da je revizija dovoljena, ker gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ni zadostil standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja. Samo navedba revizijskih razlogov brez konkretnega pravnega vprašanja glede na vsebino konkretne zadeve za dovoljenost revizije ne zadošča.
URS člen 121. ZRev-2 člen 3, 3-33, 9, 9/2-10, 9/2-8, 9/2-11, 153/1, 153/5. ZUS-1 člen 28, 28/3. ZDU-1 člen 15. ZUP člen 1.
javno pooblastilo za opravljanje upravnih nalog - prenos javnega pooblastila na pravno osebo zasebnega prava - pooblastilo za vodenje registrov - tožba zaradi molka organa - dovoljenost tožbe
Prenos opravljanja upravnih nalog na zasebne subjekte in njegov obseg mora biti določen v zakonu. Zato okoliščina, da je določena oseba nosilka javnega pooblastila, še ne pomeni, da celotna njena dejavnost pomeni izvajanje tega pooblastila. Ali drugače: če gre za ravnanja pravne osebe zasebnega prava, ki ne sodi v okvir danega pooblastila, od nje tudi ni mogoče zahtevati izdaje upravne odločbe, v primeru molka pa vložiti tožbe v upravnem sporu. Slovenski inštitut za revizijo nima javnega pooblastila za vodenje seznama aktivnih preizkušenih davčnikov, zato zaradi neizvedbe vpisa v ta seznam ni mogoče vložiti tožbe zaradi molka.
ZST-1 člen 1, 1/3, 34, 34a. ZPP člen 105a, 105a/3, 320, 333, 364, 365, 367.
neplačilo sodne takse - ustavitev postopka - predlog za oprostitev plačila takse - zavrnitev oprostitve - veljavnost že izdanega plačilnega naloga - tek izpolnitvenega roka za plačilo sodne takse
ZST-1 ne določa, da je treba izdati nov plačilni nalog v primeru, ko stranka s svojim predlogom za taksno oprostitev ne uspe. Dolžnost izdati nov plačilni nalog sodišču nalaga le za primere, ko sodišče spremeni že naloženo taksno obveznost, to je v primeru iz 34. člena ZST-1, ko spremeni takso zaradi umika ali zavrženje vloge, in v primeru iz 34a. člena ZST-1, ko spremeni takso zaradi utemeljenega ugovora stranke.
dovoljenost revizije - ureditev meje - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni konkretiziran - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidentke. Revidentka ni opredelila oziroma navedla, katero je tisto konkretno pravno vprašanje, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča. Samo s sklicevanjem na odločbi Ustavnega in Vrhovnega sodišča pa tudi ni izkazala odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan. Z navedbo, da sta vila in vrt, katerega sestavni del je kamniti zid, kulturni in zgodovinski spomenik ter je z izpodbijano odločbo poseženo v spomenik, saj del kamnitega parapetnega zidu sedaj pripada drugi parceli in drugemu lastniku, zato je porušena celovitost in enovitost spomenika, revidentka ni izkazala konkretnih posledic, ki jih ima zanjo izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile te posledice zanjo zelo hude.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - odstop od sodne prakse - zavrženje revizije
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta. Revidentove navedbe, ki se nanašajo na dovoljenost revizije, so le prepis zakonskega besedila 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, kar za dovolitev revizije ne zadostuje. Za uspešno uveljavitev zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije bi moral postaviti vprašanje in izkazati odstop, skladno z zahtevami, ki jih je postavila upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča oziroma določbo četrtega odstavka 367.b člena ZPP. Ker ni ravnal v skladu s temi zahtevami, ni izkazal zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. ZKLD člen 3, 3-4.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pripadnik domobrancev – vstop v oboroženo vojaško formacijo – bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih
Utemeljeno je stališče vložnice, da je treba namen iz 2. člena ZKLD konkretizirati, vendar pa že opis dejanja, v katerem je navedeno, da sta obsojenca pristopila k domobrancem, da gre za službovanje v 48. četi Rupnikovega bataljona in da sta se obsojenca udeležila borbe, kar je konkretizacija vstopa v oboroženo vojaško formacijo, sestavljeno iz jugoslovanskih državljanov, z namenom podpirati sovražnika in se skupno z njim boriti zoper svojo domovino, ta namen vsebuje.
Kadar sodišče na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravi upravni akt (ugodi tožbi), vrne zadevo organu, ki je upravni akt izdal, v ponoven postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). S tem se zadeva vrne v stanje, v katerem je bila, preden so bili odpravljeni upravni akti izdani, torej preden je bilo o stvari odločeno. Z izdajo sodbe pa so odpravljeni tudi drugi akti, izdani v postopku odločanja o isti upravni stvari (na primer akt druge stopnje, s katerim je bila pritožba zoper izpodbijani upravni akt zavrnjena), če je sodišče presojalo in odpravilo izpodbijani upravni akt, izdan na prvi stopnji upravnega odločanja. Zahtevek za povrnitev stroškov postopka je akcesorni zahtevek, ki v celoti deli pravno usodo odločitve o glavni stvari. Odločitev o stroških ni samostojna pravna celota. Odvisna je od odločitve o glavni stvari, torej od uspeha stranke v postopku. Napačen pravni pouk v odločbi tožene stranke ne sme imeti škodljivih posledic za stranko.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007808
ZKP člen 368, 368/3, 372, 372-1. KZ-1 člen 196, 202.
obrazložitev sodbe – oprostilni del sodbe brez obrazložitve - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kršitev temeljnih pravic delavcev - zakonski znaki kaznivega dejanja – kršitev pravic iz socialnega zavarovanja
Če delodajalec delavcu omeji pravico do bruto plače na način, da zanj ne plača predpisanih prispevkov za socialno varnost, je socialna varnost delavca že ogrožena ter je tako vanjo poseženo. Določba 196. člena KZ-1 ureja tiste položaje, ko delodajalec ne plača prispevkov za socialno varnost delavca, torej posameznika v delovnem razmerju. Določba 202. člena KZ-1 je v tem delu širša in ne zajema le neplačila prispevkov za socialno varnost, temveč vsakršno ravnanje v nasprotju s predpisi o socialnem zavarovanju (ko ne gre za neplačilo predpisanih prispevkov za delavca s strani delodajalca, ampak za druge kršitve predpisov o socialnem zavarovanju).
premoženjskopravni zahtevki – odločitev o premoženjskopravnem zahtevku – kršitev kazenskega zakona
Sodišče v kazenskem postopku o premoženjskopravnem zahtevku res odloča z uporabo predpisov civilnega materialnega prava, vendar odločitve sodišča v tem delu ni mogoče izpodbijati zaradi kršitve teh predpisov, temveč le zaradi kršitev kazenskega zakona. Če obdolženec ni spoznan za krivega izvršitve kaznivega dejanja (v obravnavanem primeru mu je bil izrečen varnostni ukrep, ker je dejanja storil v stanju neprištevnosti), o utemeljenosti premoženjskopravnega zahtevka ni mogoče odločati, temveč je oškodovanca treba napotiti na pravdo.
dopuščena revizija - odpravnina ob upokojitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - poslovni razlog
Tožnik je izpolnil oba v prvem odstavku 132. člena ZDR določena pogoja za pridobitev pravice do odpravnine ob upokojitvi: pogodba o zaposlitvi mu je prenehala 9. 10. 2012, ko se je iztekel odpovedni rok, določen z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, takoj naslednjega dne, to je 10. 10. 2012, pa se je tožnik upokojil. Med statusom zaposlenega in statusom upokojenca tako ni bilo nobene časovne prekinitve. Kumulativno sta bila izpolnjena oba pogoja iz prvega odstavka 132. člena ZDR, to je, da je tožniku prenehala pogodba o zaposlitvi in se je upokojil takoj po prenehanju delovnega razmerja. Tožnik ni sprejel ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas, zato na podlagi tretjega odstavka 88. člena ZDR ni imel pravice do odpravnine po 109. členu ZDR. Določba petega odstavka 132. člena ZDR onemogoča, da bi delavec hkrati prejel odpravnino ob upokojitvi in odpravnino po 109. členu ZDR oziroma delavcu omogoča prejem razlike, če je znesek odpravnine po 109. členu ZDR nižji od zneska odpravnine ob upokojitvi. Nobene podlage pa ni zato, da bi glede upravičenosti do odpravnine ob upokojitvi izenačili položaj delavca, ki je prejel odpravnino po 109. členu ZDR in položaj delavca, ki te odpravnine ni prejel, ker ni sprejel ponudbe delodajalca.
kršitev kazenskega zakona - neupravičena proizvodnja in promet z nedovoljenimi snovmi v športu - načelo zakonitosti
Z Zakonom o ratifikaciji mednarodne konvencije proti uporabi nedovoljenih snovi v športu, v katerem so naštete prepovedane snovi, med njimi v točki S1. anabolični steroidi, je Konvencija, z njo pa tudi Seznam, postala del našega notranjega prava. S tem je bilo zadoščeno načelu zakonitosti glede kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika tudi v delu, ki se nanaša na nedovoljene snovi v športu.
pravica do delne invalidske pokojnine - brezposelni zavarovanec - varstvo že pridobljene pravice
Ker je tožnik pravico do delne invalidske pokojnine že pridobil, kasnejše prenehanje delovnega razmerja ne more povzročiti izgube pravice do delne pokojnine na podlagi določbe 97. člena ZPIZ-1. Ta določba je namenjena ureditvi položaja brezposelnih zavarovancev, ki prvič pridobivajo pravico do invalidske pokojnine. Če so pravico že pridobili, ta določba zanje ni več uporabljiva.
Ena izmed oblik družbenega varstva polnoletnih invalidnih oseb po ZDVDTP (prva točka 3. člena) je sicer tudi varstvo oziroma nastanitev v splošnih ali posebnih socialnih zavodih. Vendar pa sta problematika nastanitve polnoletnih invalidnih oseb v specializiranih zavodih in financiranje zakonsko urejena na način, da v primeru oprostitve upravičenca razliko do vrednosti storitve plača občina. Tudi kronološko gledano je ZSV od začetka veljave 28. 11. 1992 vseskozi določal, da se institucionalno varstvo financira bodisi iz proračuna RS ali proračuna občin. Zato na tem področju ni pravne praznine, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča, ki bi narekovala razlago, kot jo je sprejela tožena stranka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - rok za odpoved - začetek teka roka za odpoved - policist
Sodišče je ugotovilo, da se šteje, da je bil z obvestilom službe generalnega direktorja s strani Specializiranega državnega tožilstva RS o vloženi zahtevi za preiskavo zoper tožnico zaradi ravnanj, ki so bila predmet sporne odpovedi, dne 24. 4. 2013 o tožničinih kršitvah, kot razlogu za podajo izredne odpovedi, obveščen tudi generalni direktor Policije, kot pristojna oseba za odločanje o sporni odpovedi. Po ugotovitvah sodišča je bil generalni direktor s tem obvestilom „v celoti seznanjen z očitanimi kršitvami tožnice, ki so imele tudi znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic“. Taka ugotovitev omogoča presojo, da je od navedene seznanitve z dne 24. 4. 2013 pričel teči tridesetdnevni subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kot je opredeljen v drugem odstavku 109. člena ZDR-1, tako, da je pred podajo odpovedi v mesecu septembru 2013 že potekel.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007786
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2. KZ-1 člen 191, 191/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – nasilje v družini – spravljanje v podrejen položaj
Dejstvo, da se je morala oškodovanka v strahu pred obsojenko umikati iz hiše, v kateri je sicer prebivala in je bil njen dom, ter zato hoditi po vasi in se v primeru hujšega mraza zatekati k sosedom, povsem jasno opredeljuje podrejen položaj, v katerega je bila z ravnanjem obsojenke potisnjena in zato predstavlja določno konkretizacijo tega zakonskega znaka.
kolektivni delovni spor - ničnost sporazuma med sindikatom in vlado - upravičeno uveljavljanje skupinskega interesa - zavrženje predloga
Tudi v primeru, če bi sprejeli stališče predlagatelja, da naravo kolektivne pogodbe nima le Sporazum med Sindikatom policistov Slovenije, Vlado Republike Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve in Policijo št. 004-146/2013/2 z dne 31. 5. 2013 v 3. točki, temveč tudi nekatere druge točke Sporazuma, ta ne velja za predlagatelja tega spora (predlagatelja, ki je sindikat) v obligacijskem delu niti v normativnem delu, torej je že iz tega razloga izključena pravica predlagatelja, da vloži predlog z navedenim zahtevkom po prvem odstavku 47. člena ZDSS-1. Tudi upravičeno uveljavljanje skupinskega interesa predlagatelja (sindikata) po drugem odstavku 47. člena ZDSS-1 v zvezi z zahtevkom za ugotovitev ničnosti Sporazuma ni podano le zato, ker je kolektivno pogodbo sklenil delodajalec le z enim od več reprezentativnih sindikatov in pri tem ni upošteval (na en ali drug način) drugega sindikata. Po sedanji ureditvi od delodajalca namreč ni mogoče zahtevati, da kolektivno pogodbo sklene z vsemi sindikati, ki zastopajo delavce pri delodajalcu. Načeloma se je mogoče strinjati z izhodiščem, da predlog v sporih v zvezi s kolektivnimi pogodbami lahko vloži tudi sindikat kot organizacija delavcev zaradi varstva njihovih ekonomskih in socialnih pravic in interesov. Kot navedeno je v zvezi s takšnim uveljavljanjem varstva določen še dodaten pogoj - izkazanost upravičenega uveljavljanja skupinskega interesa. Predlagatelj ne zatrjuje, da skupinski interes uveljavlja v povezavi s posameznimi določbami Sporazuma, s katerimi naj bi bilo nezakonito poseženo v pravice policistov, oziroma da bi bile te pravice nezakonito urejene ali bi bila ta ureditev npr. v nasprotju z načeli enakega obravnavanja ali drugimi (ustavnimi) pravicami.