odškodnina – poškodba pri delu – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost
Dejstvo, da se je tožnik pri opravljanju dela, vzpel na lestvi največ do tretje prečke (kar je pogosto tudi v vsakdanjem življenju), kaže na to, da ni šlo za nevarno dejavnost, tako da ni podana objektivna odgovornost za škodo, ki jo je utrpel.
Glede na to, da je tožnik sam postavil lestev in sicer pod prevelikim kotom in na neprimerno podlago (delno na leseno podlago in delno na pesek oziroma zemljo), zaradi česar je v trenutku, ko se je začel vzpenjati, lestev zdrsnila navzdol in je padel ter utrpel škodo, ni podana niti krivdna odgovornost prvotožene stranke (delodajalca) ali drugotožene stranke (zavarovalnica, pri kateri ima delodajalec odgovornost zavarovano).
nadomestilo za prenos avtorske pravice na izvedbi – izvedba iz delovnega razmerja – stvarna pristojnost
Tožnica, kot izvajalka v delovnem razmerju (violina-tutti) svojega zahtevka po izplačilu nadomestila za prenos materialnih in drugih pravic na izvedbah, ni utemeljevala na podlagi civilnopravne avtorske oz. izvajalske pogodbe ter neposredno na določbah ZASP, temveč izključno na podlagi pogodbe o zaposlitvi ter splošnega akta delodajalca. Ker gre za spor iz delovnega razmerja, je za njegovo rešitev po določbi 1b) 5. čl. ZDSS-1 pristojno odločati delovno sodišče.
V kolikor takšen sporazum med delavci in delodajalcem ni dosežen na ravni kolektivne pogodbe, ima delodajalec v 126. čl. ZASP izrecno pooblastilo, da v okviru same pogodbe o zaposlitvi, pri sklepanju delovnega razmerja, z vsakim posameznim izvajalcem posebej, dogovori pogoje glede prenosa moralnih in materialnih pravic izvajalcev.
Po določbi splošnega akta tožene stranke, da pripada izvajalcu nadomestilo za prenos materialnih pravic na izvedbah nadomestilo v obliki odpravnine ob prenehanju delovnega razmerja, ki ni nižje od 20 % in ne višje od 50 % zadnje neto plače za polni delovni čas za vsako leto redne zaposlitve pri toženi stranki, je tožnica glede na vrednotenje delovnih mest glasbenikov v orkestru kot tuttistka upravičena do nadomestila v višini 20 %.
objektivni zastaralni rok - subjektivni zastaralni rok - neposlovna odškodninska odgovornost - poslovna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost člana poslovodstva - odškodninska odgovornost poslovodje - odškodninska odgovornost članov uprave delniške družbe - pridržana sodba - zastaranje odškodninske terjatve - odškodninska odgovornost direktorja d.o.o.
Vzročna zveza med domnevnim protipravnim ravnanjem tožene stranke in nastalo škodo je podana v trenutku, ko je tožena stranka na račun A.A. d.o.o. 30.4.1998 nakazala 100 milijonov SIT. Le povzročitev te škode se lahko očita toženi stranki in s tem tudi, da je nastala tedaj, ko je tožena stranka opravila sporno nakazilo družbi A.A.. Ravnanje družbe A.A. pri vračanju spornega posojila namreč ni več v vzročni zvezi z ravnanjem tožene stranke pri nakazilu posojila.
Z elementi za določitev višine odškodninskega zahtevka bi morala biti tožeča stranka seznanjena najkasneje ob zapadlosti kredita, saj je to pravno odločilno dejstvo za določitev višine zatrjevane škode. Višino tožbenega zahtevka na plačilo odškodnine je tožeča stranka opredelila kot znesek nevrnjenega kredita.
Obveznost poslovodje (voditi posle družbe) v razmerju med družbo in članom njenega poslovodstva ima značilnost pogodbene (poslovne) obveznosti. Zato ima tudi odškodninska odgovornost člana poslovodstva za škodo, ki jo družbi povzroči s kršitvijo te obveznosti (nepravilnim vodenjem njenih poslov), značilnost poslovne odškodninske odgovornosti.
prenehanje delovnega razmerja – začasna nezmožnost za delo – delo s skrajšanim delovnim časom
Delavcu, ki je ob poteku odpovednega razloga odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, delovno razmerje preneha z dnem zdravstvene zmožnosti za delo. V tožnikovem primeru to pomeni tedaj, ko se je njegova začasna nezmožnost za delo zaradi spremembe v zdravstvenem stanju spremenila v delovno zmožnost za delo, ki je podlaga za delo s krajšim delovnim časom od polnega.
zaznamba – sklep o izvršbi - zaznamba sklepa o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče ne presoja razlogov, od katerih je odvisna morebitna utemeljenost ugovora zoper sklep o izvršbi, katerega zaznamba je predmet postopka.
popravni sklep - popravni sklep o dedovanju - predmet popravnega sklepa
Dohodninska obveznost za leto 2005 ni bila predmet zapuščinskega postopka, saj je bila v tem obravnavana le dohodnina za leto 2006. V takšnem primeru s popravnim sklepom ni mogoče spremeniti letnico dohodninske obveznosti, saj ne gre za očitno računsko pomoto, pač pa se na ta način spremeni identiteta ugotovljene obveznosti.
S tem, ko je sodišče prve stopnje zaključilo, da dolžnik ni postopal v skladu s pravili, saj za odjavo ogrevanja oz. izključitvi dolžnika iz obstoječega ogrevanja v večstanovanjski hiši ni pridobil soglasja vseh etažnih lastnikov, ter da ga dejstvo, da pretežni del leta preživi drugje in ne v predmetnem stanovanju, ne odvezuje obveznosti, h katerim je zavezan kot lastnik stanovanja, pa se je spuščalo že v materialno pravno presojo utemeljenosti njegovega ugovora, kar pa v tej fazi postopka, v kateri se presoja le, ali je ugovor obrazložen, ni dopustno.
ZZK-1 člen 79. ZIZ člen 272. ZPP člen 274, 274/1, 339, 339/1.
začasna odredba - zaznamba spora - originarna pridobitev lastninske pravice - zavarovanje nedenarne terjatve - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve
Tožeča stranka lahko zahteva pravno varstvo z zaznambo spora le, če je predmet tožbenega zahtevka ugotovitev „izvirne“ lastninske pravice.
Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve varuje vrstni red pridobitve pravice tožeče stranke na nepremičnini le glede oseb, ki vpis predlagajo na podlagi zasebne listine, ki že vsebuje dolžnikova razpolagalna dejanja.
Tožeči stranki je mogoče priznati pravni interes za vložitev predloga za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve po 272. in naslednjih členih ZIZ.
kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksplozivov - hramba streliva
Pritožbeno sodišče je zoper obtoženca, ki mu je bila očitana hramba streliva, katerega promet posameznikom je omejen, po 4. točki 357. člena ZKP izreklo zavrnilno sodbo, ker je Ustavno sodišče Republike Slovenije v svoji odločbi št. U-I-88/07-17 z dne 8.1.2009 odločilo, da je bil 1. odst. 310. člena Kazenskega zakonika (KZ) v delu, ki se je nanašal na izvršitev kaznivega dejanja, storjenega s „protipravno hrambo strelnega orožja ali streliva, katerega promet je posameznikom omejen“ v neskladju z Ustavo.
Toženka je pogodbo o opravljanju specializacije kršila in specializacijo predčasno opustila, zaradi česar namen tožeče stranke, zaradi katerega je plačala stroške specializacije, ni bil dosežen, zato je zahteva delodajalca utemeljena.
Od odpravnine za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti je treba plačati prispevke za socialno varnost, saj ne gre za prejemek iz delovnega razmerja, ki bi bil izvzet od plačila prispevkov. Prispevke plačujeta delodajalec in zaposleni po različnih prispevnih stopnjah, vendar tako da je tudi prispevke zaposlenega dolžan plačati delodajalec. To pomeni, da je zaposleni upravičen le do izplačila neto zneska.
spor majhne vrednosti – bistvena kršitev postopka – (ne) dokazanost odločilnega dejstva – obstoj ustnega dogovora
Absolutno bistveno kršitev postopka po 15. tč. drugega odstavka 339. čl. ZPP-D zagreši sodišče, (tudi) če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini zapisnikov in med samimi temi listinami. Ob dejstvu, da pa so zaključki sodišča o tem ključnem dejstvu posledica skrbne in vestne presoje tudi drugih izvedenih dokazov, ta okoliščina, četudi bi bila resnična, ne more imeti posledic, ki jih zatrjuje pritožnik.
načelo dispozitivnosti - narava jezika - prekoračitev tožbenega zahtevka - odsvojitev stvari med pravdo
Bistvo načela dispozitivnosti ni v tem, da se tožbeni predlog in izrek sodbe jezikovno prekrivata. Bistvo tega načela je, da je jasno opredeljen predmet sodnega varstva ter da se tožena stranka glede tega v postopku lahko izjavi.
Če pride do odsvojitve stvari med pravdo, pa pridobitelj že tako ali tako nastopa na strani tožeče stranke, ni razloga za uporabo pravila iz prvega odstavka 190. člena ZPP ter se pravda mora končati med pridobiteljem in nasprotno stranko; proti odsvojitelju pa je treba zahtevek zavrniti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – pogodba o zaposlitvi za določen čas – ustrezna zaposlitev
Ekonomski razlog, ki narekuje prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, je med drugim podan, če zaradi stanja na trgu (prezasičenosti trga) delavec ne more doseči sklenitve zadostnega števila zavarovanj za pokrivanje stroškov dela. Takšne objektivne razmere na trgu so razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na stani delodajalca in ne na strani delavca. Enako stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v zadevah opr. št. Pdp 38/2008, Pdp 216/2008 in Pdp 389/2008.
Tožena stranka ob odpovedi tožniku ni bila dolžna ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas, saj takšna zaposlitev ne predstavlja ustrezne zaposlitve.
preživnina - preživljanje mladoletnih otrok - potrebe otrok - zmožnosti staršev
Ni naloga sodišča, da opravi natančen (matematičen) izračun višine otrokovih potreb in jih nato (ponovno matematično) prilagodi materialnim zmožnostim staršev. Določitev preživnine ni računska operacija, temveč je vrednotno vprašanje. Sodišče mora zato med otrokovimi potrebami na eni strani in materialnimi zmožnosti staršev na drugi vzpostaviti ustrezno vrednotno sorazmerje.
ZPPLPS člen 3, 5, 5/1, 5/2, 5/3, 5/4, 5/5. SPZ člen 107, 108, 109. ZZK-1 člen 141, 141/5, 188. Uredba o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra člen 14, 14/5.
etažna lastnina - vpis etažne lastnine - vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe
Podlaga za vpis etažne lastnine (in ne tudi lastninske pravice na posameznem delu stavbe) po ZPPLPS je odločba GURS, s katero geodetska uprava odmeri stavbišče hiše v etažni lastnini na podlagi 3. člena ZPPLP.