preživnina - preživljanje mladoletnih otrok - potrebe otrok - zmožnosti staršev
Ni naloga sodišča, da opravi natančen (matematičen) izračun višine otrokovih potreb in jih nato (ponovno matematično) prilagodi materialnim zmožnostim staršev. Določitev preživnine ni računska operacija, temveč je vrednotno vprašanje. Sodišče mora zato med otrokovimi potrebami na eni strani in materialnimi zmožnosti staršev na drugi vzpostaviti ustrezno vrednotno sorazmerje.
nadomestilo za prenos avtorske pravice na izvedbi – izvedba iz delovnega razmerja – stvarna pristojnost
Tožnica, kot izvajalka v delovnem razmerju (violina-tutti) svojega zahtevka po izplačilu nadomestila za prenos materialnih in drugih pravic na izvedbah, ni utemeljevala na podlagi civilnopravne avtorske oz. izvajalske pogodbe ter neposredno na določbah ZASP, temveč izključno na podlagi pogodbe o zaposlitvi ter splošnega akta delodajalca. Ker gre za spor iz delovnega razmerja, je za njegovo rešitev po določbi 1b) 5. čl. ZDSS-1 pristojno odločati delovno sodišče.
V kolikor takšen sporazum med delavci in delodajalcem ni dosežen na ravni kolektivne pogodbe, ima delodajalec v 126. čl. ZASP izrecno pooblastilo, da v okviru same pogodbe o zaposlitvi, pri sklepanju delovnega razmerja, z vsakim posameznim izvajalcem posebej, dogovori pogoje glede prenosa moralnih in materialnih pravic izvajalcev.
Po določbi splošnega akta tožene stranke, da pripada izvajalcu nadomestilo za prenos materialnih pravic na izvedbah nadomestilo v obliki odpravnine ob prenehanju delovnega razmerja, ki ni nižje od 20 % in ne višje od 50 % zadnje neto plače za polni delovni čas za vsako leto redne zaposlitve pri toženi stranki, je tožnica glede na vrednotenje delovnih mest glasbenikov v orkestru kot tuttistka upravičena do nadomestila v višini 20 %.
Toženka je pogodbo o opravljanju specializacije kršila in specializacijo predčasno opustila, zaradi česar namen tožeče stranke, zaradi katerega je plačala stroške specializacije, ni bil dosežen, zato je zahteva delodajalca utemeljena.
spor majhne vrednosti – bistvena kršitev postopka – (ne) dokazanost odločilnega dejstva – obstoj ustnega dogovora
Absolutno bistveno kršitev postopka po 15. tč. drugega odstavka 339. čl. ZPP-D zagreši sodišče, (tudi) če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini zapisnikov in med samimi temi listinami. Ob dejstvu, da pa so zaključki sodišča o tem ključnem dejstvu posledica skrbne in vestne presoje tudi drugih izvedenih dokazov, ta okoliščina, četudi bi bila resnična, ne more imeti posledic, ki jih zatrjuje pritožnik.
invalid III. kategorije – zaključeno zdravljenje – zmožnost za delo
Pri tožnici – invalidki III. kategorije – ni mogoče ponovno ocenjevati delazmožnosti, ker diagnostika in zdravljenje še nista zaključena. Iz tega razloga je treba šteti, da je pri njej še vedno podana invalidnost III. kategorije in da je še nadalje zmožna za drugo ustrezno delo z že podanimi omejitvami.
Sklep o ustavitvi izvršbe res v času vložitve predloga za nadaljevanje izvršbe z dne 17.3.2008 še ni bil pravnomočen vendar se upnik zoper sklep ni pritožil in je ta postal pravnomočen dne 22.3.2008. S tem je bila izvršba pravnomočno ustavljena.
POGODBENO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055660
ZOR člen 256, 256/2. OZ člen 233, 233/2. ZM člen 16. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14. ------------------------------------------------------------------------- (1) Več Zobec J., Reforma pritožbenega postopka, v Zborniku izbrane teme civilnega prava II. inštitut za primerjalno pravo, Ljubljana, 2007, stran 52 in 53.
pogodbena odškodninska odgovornost – ugovor iz temeljnega posla - nova glavna obravnava pred drugim sodnikom
Tožeča stranka ima v meničnem razmerju med pravdnima strankama položaj remitenta, tožena stranka pa položaj trasanta. Zato lahko podajata trditve iz temeljnega pravnega posla.
načelo dispozitivnosti - narava jezika - prekoračitev tožbenega zahtevka - odsvojitev stvari med pravdo
Bistvo načela dispozitivnosti ni v tem, da se tožbeni predlog in izrek sodbe jezikovno prekrivata. Bistvo tega načela je, da je jasno opredeljen predmet sodnega varstva ter da se tožena stranka glede tega v postopku lahko izjavi.
Če pride do odsvojitve stvari med pravdo, pa pridobitelj že tako ali tako nastopa na strani tožeče stranke, ni razloga za uporabo pravila iz prvega odstavka 190. člena ZPP ter se pravda mora končati med pridobiteljem in nasprotno stranko; proti odsvojitelju pa je treba zahtevek zavrniti.
zaupanje otrok v vzgojo in varstvo - določitev stikov - določitev preživnine - izvedba dokaza z izvedencem - pobot preživninskih obveznosti staršev - vzajemnost terjatev
Preživninskih obveznosti vsakega od staršev do enega od njunih skupnih otrok ni mogoče pobotati. Eden od pogojev za pobot je namreč vzajemnost, v tej zadevi pa vzajemnosti ni, saj sta dolžnika preživnin tožnica (za hčer) in toženec (za oba sinova), upniki pa so otroci.
zaznamba – sklep o izvršbi - zaznamba sklepa o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče ne presoja razlogov, od katerih je odvisna morebitna utemeljenost ugovora zoper sklep o izvršbi, katerega zaznamba je predmet postopka.
odškodnina – poškodba pri delu – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost
Dejstvo, da se je tožnik pri opravljanju dela, vzpel na lestvi največ do tretje prečke (kar je pogosto tudi v vsakdanjem življenju), kaže na to, da ni šlo za nevarno dejavnost, tako da ni podana objektivna odgovornost za škodo, ki jo je utrpel.
Glede na to, da je tožnik sam postavil lestev in sicer pod prevelikim kotom in na neprimerno podlago (delno na leseno podlago in delno na pesek oziroma zemljo), zaradi česar je v trenutku, ko se je začel vzpenjati, lestev zdrsnila navzdol in je padel ter utrpel škodo, ni podana niti krivdna odgovornost prvotožene stranke (delodajalca) ali drugotožene stranke (zavarovalnica, pri kateri ima delodajalec odgovornost zavarovano).
objektivni zastaralni rok - subjektivni zastaralni rok - neposlovna odškodninska odgovornost - poslovna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost člana poslovodstva - odškodninska odgovornost poslovodje - odškodninska odgovornost članov uprave delniške družbe - pridržana sodba - zastaranje odškodninske terjatve - odškodninska odgovornost direktorja d.o.o.
Vzročna zveza med domnevnim protipravnim ravnanjem tožene stranke in nastalo škodo je podana v trenutku, ko je tožena stranka na račun A.A. d.o.o. 30.4.1998 nakazala 100 milijonov SIT. Le povzročitev te škode se lahko očita toženi stranki in s tem tudi, da je nastala tedaj, ko je tožena stranka opravila sporno nakazilo družbi A.A.. Ravnanje družbe A.A. pri vračanju spornega posojila namreč ni več v vzročni zvezi z ravnanjem tožene stranke pri nakazilu posojila.
Z elementi za določitev višine odškodninskega zahtevka bi morala biti tožeča stranka seznanjena najkasneje ob zapadlosti kredita, saj je to pravno odločilno dejstvo za določitev višine zatrjevane škode. Višino tožbenega zahtevka na plačilo odškodnine je tožeča stranka opredelila kot znesek nevrnjenega kredita.
Obveznost poslovodje (voditi posle družbe) v razmerju med družbo in članom njenega poslovodstva ima značilnost pogodbene (poslovne) obveznosti. Zato ima tudi odškodninska odgovornost člana poslovodstva za škodo, ki jo družbi povzroči s kršitvijo te obveznosti (nepravilnim vodenjem njenih poslov), značilnost poslovne odškodninske odgovornosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0020821
KZ-1 člen 73, 73/1, 186, 186/5. ZCS-1 člen 12, 27, 28, 29. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 378, 378/4. Ustava RS člen 29, 35, 36.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami – varnostni ukrep – odvzem predmetov – sprememba sodbe
Hišna preiskava, za katero je potrebna odredba sodišča, se ne nanaša na vozila, ki so v javnem prometu lahko podvržena policijski in carinski kontroli kot v obravnavanem primeru, in vozniška kabina tovornega vozila na vožnji, enako kot osebni avtomobil, ki se kot zaprt prostor prav tako lahko uporabi za spanje, ne predstavlja prostora za bivanje, tudi če voznik v njej prespi, in za uporabnika ne predstavlja prostora, ki zagotavlja varstvo uporabnikove zasebnosti enako kot stanovanje.
Sodišče prve stopnje je namreč napačno ocenilo, da iz razloga, ker obdolženec ni lastnik prevoznega sredstva, in ker ni razloga za sklepanje, da bi lastniki vozila vedeli, kaj v njem prevaža, vozila kot prevoznega sredstva ni mogoče odvzeti. Pri tem je sodišče prve stopnje napačno sklepalo, da bi za odvzem prevoznega sredstva v obravnavanem primeru moral biti izpolnjen eden od pogojev iz drugega odstavka 73. člena KZ-1, ki določa, da se predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za kaznivo dejanje ali so nastali s kaznivim dejanjem, smejo vzeti tudi, kadar niso storilčeva last, če to zahteva splošna varnost ali moralni razlogi, v obravnavanem primeru pa noben od teh razlogov ni podan. Takšna razlaga je napačna.
izvršba - izvršilni naslov - izpolnitev obveznosti
Dolžnik z ugovorom uveljavlja ugovorni razlog iz 2. tč. I. odst. 55. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in smiselno zatrjuje, da je izvršilni naslov nedoločen, zato ne ve komu mora izpolniti terjatev. Po določbi člena 21 ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti.
ZZK-1 člen 79. ZIZ člen 272. ZPP člen 274, 274/1, 339, 339/1.
začasna odredba - zaznamba spora - originarna pridobitev lastninske pravice - zavarovanje nedenarne terjatve - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve
Tožeča stranka lahko zahteva pravno varstvo z zaznambo spora le, če je predmet tožbenega zahtevka ugotovitev „izvirne“ lastninske pravice.
Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve varuje vrstni red pridobitve pravice tožeče stranke na nepremičnini le glede oseb, ki vpis predlagajo na podlagi zasebne listine, ki že vsebuje dolžnikova razpolagalna dejanja.
Tožeči stranki je mogoče priznati pravni interes za vložitev predloga za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve po 272. in naslednjih členih ZIZ.
Taksna obveznost nastala dne 8.6.2005, ko je dolžnik vložil predmetno vlogo, ki jo je sodišče prve stopnje obravnavalo kot ugovor. Takrat je začel teči zastaralni rok, njegov tek pa je prekinil opomin za plačilo sodne takse z dne 15.12.2005, ki ga je dolžnik prejel 4.1.2006. Zastaralni rok je začel teči znova po poteku leta, v katerem je bil opomin dolžniku vročen, in sicer s 1.1.2007. Ker od tega datuma do poteka 2-letnega zastaralnega roka, do 31.12.2008, ni bilo opravljeno nobeno uradno dejanje pristojnega organa, namenjenega za plačilo oz. izterjavo takse, saj je sklep z dne 29.12.2008, je pravica terjati plačilo s katerim je sodišče odmerilo sodno takso, dolžnik prejel šele dne 10.1.2009, je pravica terjati plačilo takse za vlogo z dne 8.6.2005 zastarala.
izobraževanje – pogodba o študiju – dokončanje študija - šolnina
Ker rok, do katerega bi moral tožnik dokončati študij, ni bil bistvena sestavina pogodbe o izrednem študiju, je tudi po izteku tega roka obdržal pravico izpolniti svojo obveznost ter po končanem študiju ostati v delovnem razmerju najmanj toliko časa, kot je trajalo izobraževanje. Iz navedenega razloga mu je tožena stranka vrniti stroške šolnine.