S tem, ko je sodišče prve stopnje zaključilo, da dolžnik ni postopal v skladu s pravili, saj za odjavo ogrevanja oz. izključitvi dolžnika iz obstoječega ogrevanja v večstanovanjski hiši ni pridobil soglasja vseh etažnih lastnikov, ter da ga dejstvo, da pretežni del leta preživi drugje in ne v predmetnem stanovanju, ne odvezuje obveznosti, h katerim je zavezan kot lastnik stanovanja, pa se je spuščalo že v materialno pravno presojo utemeljenosti njegovega ugovora, kar pa v tej fazi postopka, v kateri se presoja le, ali je ugovor obrazložen, ni dopustno.
ZPPLPS člen 3, 5, 5/1, 5/2, 5/3, 5/4, 5/5. SPZ člen 107, 108, 109. ZZK-1 člen 141, 141/5, 188. Uredba o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra člen 14, 14/5.
etažna lastnina - vpis etažne lastnine - vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe
Podlaga za vpis etažne lastnine (in ne tudi lastninske pravice na posameznem delu stavbe) po ZPPLPS je odločba GURS, s katero geodetska uprava odmeri stavbišče hiše v etažni lastnini na podlagi 3. člena ZPPLP.
preživnina - preživljanje mladoletnih otrok - potrebe otrok - zmožnosti staršev
Ni naloga sodišča, da opravi natančen (matematičen) izračun višine otrokovih potreb in jih nato (ponovno matematično) prilagodi materialnim zmožnostim staršev. Določitev preživnine ni računska operacija, temveč je vrednotno vprašanje. Sodišče mora zato med otrokovimi potrebami na eni strani in materialnimi zmožnosti staršev na drugi vzpostaviti ustrezno vrednotno sorazmerje.
izpraznitev prostorov – prekarij – trajanje prekarističnega razmerja – vrnitev stvari – stanovanje – bivanje socialno ogroženih oseb – socialna država
Namen, da se ljudem v stiski zagotovijo pogoji za življenje oz. streha nad glavo, je tako splošen, da nanj ni mogoče vezati trajanja prekarističnega razmerja.
POGODBENO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055660
ZOR člen 256, 256/2. OZ člen 233, 233/2. ZM člen 16. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14. ------------------------------------------------------------------------- (1) Več Zobec J., Reforma pritožbenega postopka, v Zborniku izbrane teme civilnega prava II. inštitut za primerjalno pravo, Ljubljana, 2007, stran 52 in 53.
pogodbena odškodninska odgovornost – ugovor iz temeljnega posla - nova glavna obravnava pred drugim sodnikom
Tožeča stranka ima v meničnem razmerju med pravdnima strankama položaj remitenta, tožena stranka pa položaj trasanta. Zato lahko podajata trditve iz temeljnega pravnega posla.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0020821
KZ-1 člen 73, 73/1, 186, 186/5. ZCS-1 člen 12, 27, 28, 29. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 378, 378/4. Ustava RS člen 29, 35, 36.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami – varnostni ukrep – odvzem predmetov – sprememba sodbe
Hišna preiskava, za katero je potrebna odredba sodišča, se ne nanaša na vozila, ki so v javnem prometu lahko podvržena policijski in carinski kontroli kot v obravnavanem primeru, in vozniška kabina tovornega vozila na vožnji, enako kot osebni avtomobil, ki se kot zaprt prostor prav tako lahko uporabi za spanje, ne predstavlja prostora za bivanje, tudi če voznik v njej prespi, in za uporabnika ne predstavlja prostora, ki zagotavlja varstvo uporabnikove zasebnosti enako kot stanovanje.
Sodišče prve stopnje je namreč napačno ocenilo, da iz razloga, ker obdolženec ni lastnik prevoznega sredstva, in ker ni razloga za sklepanje, da bi lastniki vozila vedeli, kaj v njem prevaža, vozila kot prevoznega sredstva ni mogoče odvzeti. Pri tem je sodišče prve stopnje napačno sklepalo, da bi za odvzem prevoznega sredstva v obravnavanem primeru moral biti izpolnjen eden od pogojev iz drugega odstavka 73. člena KZ-1, ki določa, da se predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za kaznivo dejanje ali so nastali s kaznivim dejanjem, smejo vzeti tudi, kadar niso storilčeva last, če to zahteva splošna varnost ali moralni razlogi, v obravnavanem primeru pa noben od teh razlogov ni podan. Takšna razlaga je napačna.
izvršba - izvršilni naslov - izpolnitev obveznosti
Dolžnik z ugovorom uveljavlja ugovorni razlog iz 2. tč. I. odst. 55. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in smiselno zatrjuje, da je izvršilni naslov nedoločen, zato ne ve komu mora izpolniti terjatev. Po določbi člena 21 ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – pogodba o zaposlitvi za določen čas – ustrezna zaposlitev
Ekonomski razlog, ki narekuje prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, je med drugim podan, če zaradi stanja na trgu (prezasičenosti trga) delavec ne more doseči sklenitve zadostnega števila zavarovanj za pokrivanje stroškov dela. Takšne objektivne razmere na trgu so razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na stani delodajalca in ne na strani delavca. Enako stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v zadevah opr. št. Pdp 38/2008, Pdp 216/2008 in Pdp 389/2008.
Tožena stranka ob odpovedi tožniku ni bila dolžna ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas, saj takšna zaposlitev ne predstavlja ustrezne zaposlitve.
izobraževanje – pogodba o študiju – dokončanje študija - šolnina
Ker rok, do katerega bi moral tožnik dokončati študij, ni bil bistvena sestavina pogodbe o izrednem študiju, je tudi po izteku tega roka obdržal pravico izpolniti svojo obveznost ter po končanem študiju ostati v delovnem razmerju najmanj toliko časa, kot je trajalo izobraževanje. Iz navedenega razloga mu je tožena stranka vrniti stroške šolnine.
odškodnina – poškodba pri delu – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost
Dejstvo, da se je tožnik pri opravljanju dela, vzpel na lestvi največ do tretje prečke (kar je pogosto tudi v vsakdanjem življenju), kaže na to, da ni šlo za nevarno dejavnost, tako da ni podana objektivna odgovornost za škodo, ki jo je utrpel.
Glede na to, da je tožnik sam postavil lestev in sicer pod prevelikim kotom in na neprimerno podlago (delno na leseno podlago in delno na pesek oziroma zemljo), zaradi česar je v trenutku, ko se je začel vzpenjati, lestev zdrsnila navzdol in je padel ter utrpel škodo, ni podana niti krivdna odgovornost prvotožene stranke (delodajalca) ali drugotožene stranke (zavarovalnica, pri kateri ima delodajalec odgovornost zavarovano).
objektivni zastaralni rok - subjektivni zastaralni rok - neposlovna odškodninska odgovornost - poslovna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost člana poslovodstva - odškodninska odgovornost poslovodje - odškodninska odgovornost članov uprave delniške družbe - pridržana sodba - zastaranje odškodninske terjatve - odškodninska odgovornost direktorja d.o.o.
Vzročna zveza med domnevnim protipravnim ravnanjem tožene stranke in nastalo škodo je podana v trenutku, ko je tožena stranka na račun A.A. d.o.o. 30.4.1998 nakazala 100 milijonov SIT. Le povzročitev te škode se lahko očita toženi stranki in s tem tudi, da je nastala tedaj, ko je tožena stranka opravila sporno nakazilo družbi A.A.. Ravnanje družbe A.A. pri vračanju spornega posojila namreč ni več v vzročni zvezi z ravnanjem tožene stranke pri nakazilu posojila.
Z elementi za določitev višine odškodninskega zahtevka bi morala biti tožeča stranka seznanjena najkasneje ob zapadlosti kredita, saj je to pravno odločilno dejstvo za določitev višine zatrjevane škode. Višino tožbenega zahtevka na plačilo odškodnine je tožeča stranka opredelila kot znesek nevrnjenega kredita.
Obveznost poslovodje (voditi posle družbe) v razmerju med družbo in članom njenega poslovodstva ima značilnost pogodbene (poslovne) obveznosti. Zato ima tudi odškodninska odgovornost člana poslovodstva za škodo, ki jo družbi povzroči s kršitvijo te obveznosti (nepravilnim vodenjem njenih poslov), značilnost poslovne odškodninske odgovornosti.
invalid III. kategorije – zaključeno zdravljenje – zmožnost za delo
Pri tožnici – invalidki III. kategorije – ni mogoče ponovno ocenjevati delazmožnosti, ker diagnostika in zdravljenje še nista zaključena. Iz tega razloga je treba šteti, da je pri njej še vedno podana invalidnost III. kategorije in da je še nadalje zmožna za drugo ustrezno delo z že podanimi omejitvami.
Sklep o ustavitvi izvršbe res v času vložitve predloga za nadaljevanje izvršbe z dne 17.3.2008 še ni bil pravnomočen vendar se upnik zoper sklep ni pritožil in je ta postal pravnomočen dne 22.3.2008. S tem je bila izvršba pravnomočno ustavljena.
spor majhne vrednosti – bistvena kršitev postopka – (ne) dokazanost odločilnega dejstva – obstoj ustnega dogovora
Absolutno bistveno kršitev postopka po 15. tč. drugega odstavka 339. čl. ZPP-D zagreši sodišče, (tudi) če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini zapisnikov in med samimi temi listinami. Ob dejstvu, da pa so zaključki sodišča o tem ključnem dejstvu posledica skrbne in vestne presoje tudi drugih izvedenih dokazov, ta okoliščina, četudi bi bila resnična, ne more imeti posledic, ki jih zatrjuje pritožnik.
Toženka je pogodbo o opravljanju specializacije kršila in specializacijo predčasno opustila, zaradi česar namen tožeče stranke, zaradi katerega je plačala stroške specializacije, ni bil dosežen, zato je zahteva delodajalca utemeljena.
prenehanje delovnega razmerja – začasna nezmožnost za delo – delo s skrajšanim delovnim časom
Delavcu, ki je ob poteku odpovednega razloga odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, delovno razmerje preneha z dnem zdravstvene zmožnosti za delo. V tožnikovem primeru to pomeni tedaj, ko se je njegova začasna nezmožnost za delo zaradi spremembe v zdravstvenem stanju spremenila v delovno zmožnost za delo, ki je podlaga za delo s krajšim delovnim časom od polnega.
ZZK-1 člen 79. ZIZ člen 272. ZPP člen 274, 274/1, 339, 339/1.
začasna odredba - zaznamba spora - originarna pridobitev lastninske pravice - zavarovanje nedenarne terjatve - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve
Tožeča stranka lahko zahteva pravno varstvo z zaznambo spora le, če je predmet tožbenega zahtevka ugotovitev „izvirne“ lastninske pravice.
Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve varuje vrstni red pridobitve pravice tožeče stranke na nepremičnini le glede oseb, ki vpis predlagajo na podlagi zasebne listine, ki že vsebuje dolžnikova razpolagalna dejanja.
Tožeči stranki je mogoče priznati pravni interes za vložitev predloga za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve po 272. in naslednjih členih ZIZ.
kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksplozivov - hramba streliva
Pritožbeno sodišče je zoper obtoženca, ki mu je bila očitana hramba streliva, katerega promet posameznikom je omejen, po 4. točki 357. člena ZKP izreklo zavrnilno sodbo, ker je Ustavno sodišče Republike Slovenije v svoji odločbi št. U-I-88/07-17 z dne 8.1.2009 odločilo, da je bil 1. odst. 310. člena Kazenskega zakonika (KZ) v delu, ki se je nanašal na izvršitev kaznivega dejanja, storjenega s „protipravno hrambo strelnega orožja ali streliva, katerega promet je posameznikom omejen“ v neskladju z Ustavo.