Ker ni gotovo, da je bila vročitev tožbe tožencu opravljena pravilno, ne more nastopiti fikcija vročitve, po kateri se šteje, da mu je pisanje vročeno, čeprav se dejansko z njim ni seznanil.
Sodišče na svojo odločitev o tem, katere dokaze bo na naroku izvedlo, ni vezano, saj gre za odločitev procesnega vodstva. Ker je bila tožnica v zadevi že zaslišana, pa ni navedla novih trditev, ki bi narekovali njeno ponovno zaslišanje, je sodišče, kljub temu da ji je pravilno vročilo vabilo na zaslišanje stranke, ni dolžno ponovno zaslišati.
ZSReg člen 3, 3/1, 3/2. ZOFVI člen 34. ZZ člen 47, 47/2, 56, 56/1, 57, 57/2.
subjekt vpisa v sodni register - pogoj za vpis v sodni register - vpis podružnice javne šole v sodni register – vpis podružnične šole v sodni register
Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da v konkretnem primeru predlagani subjekt sploh ne izpolnjuje zakonskih pogojev za vpis v sodni register, pač pa v razvid pri pristojnem ministrstvu, se izkaže, da je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu za vpis subjekta v sodni register, za katerega sodišče v registrskem postopku sploh ni pristojno odločati.
stroški – stroški zapuščine – dolg zapuščine – odgovornost dedičev za dolgove zapustnika
Pogrebni in drugi stroški zapuščine so dolg zapuščine in se uporabljajo pravila, ki veljajo za odgovornost dedičev za dolgove zapustnika, za katere dedič odgovarja do vrednosti podedovanega premoženja.
nastop zavarovalnega primera - obveznost plačila zavarovalnice - namerna povzročitev zavarovalnega primera - dokazno breme
Tožnik je tisti, ki mora dokazati, da je nastal zavarovalni primer. Zavarovalnica pa ni zavezana za nikakršne dajatve, če dokaže, da se je tožnik poškodoval namenoma ali s prevaro.
ureditev meje – ocena vrednosti spornega zemljišča – določitev meje na podlagi močnejše pravice – ureditev meje na podlagi zadnje mirne posesti – ureditev meje na podlagi pravične ocene
Vrednost spornega zemljišča je bila med strankama sporna, zato bi moralo sodišče prve stopnje obrazložiti, zakaj je sledilo navedbi nasprotne udeleženke. Hkrati bi moralo tudi glede na razpon ocenjene vrednosti zemljišča s strani nasprotne udeleženke, ugotoviti vsaj za kakšno vrsto zemljišča gre ((nezazidano) stavbno zemljišče ali kmetijsko zemljišče).
najem poslovnega prostora - izpraznitev poslovnega prostora - pravica uporabe - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini
Ugovor, da najemnine ni plačevala zato, ker je z uveljavitvijo Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini v letu 1997 postala lastnica spornega poslovnega prostora, ne more biti utemeljen.
Določbe 18. člena Sporazuma, da po končani prenovi objekta pridobijo posamezni podpisniki pravico uporabe na zgrajenih površinah, za katere so združevali sredstva, ni mogoče razumeti tako, da podpisniki pridobijo pravico uporabe kot stvarnopravno pravico v sistemu družbene lastnine, ki je bila po vsebini izenačena z lastninsko pravico, pač pa pravico uporabe v dejanskem pomenu besede kot najemniki.
Zahtevek tožeče stranke po izpraznitvi poslovnega prostora iz krivdnega razloga iz 2. alineje 28. člena ZPSPP je utemeljen, saj je bila toženka v zamudi s plačilom najemnine dva meseca od dneva, ko jo je tožeča stranka opomnila.
delitev solastnine - način delitve solastnine - kriteriji za delitev solastnine - fizična delitev solastnine - civilna delitev solastnine - pogoji za fizično delitev solastnine
Delitev solastnine na način, da stvar pripade enemu od solastnikov in sorazmernemu izplačilu ostalih solastnikov, je mogoč le v primeru, ko zakonsko določeni pogoji za fizično delitev stvari niso podani.
Zgolj (delna) pripoznava tožbenega zahtevka v odgovoru na tožbo (oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari) tožene stranke ne opravičuje do povrnitve stroškov, ki jih je imela s pripoznanim delom zahtevka. Izpolnjevati mora namreč še nadaljnji, kumulativno predpisani pogoj – da ni dala povoda za tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0056097
OZ člen 635, 637. ZPP člen 254.
gradbena pogodba - stvarne napake - odgovornost za stvarne napake - garancija - primeren rok - konkurenca odgovornosti za napake in garancije za kvalitetno izvedbo gradbenih del - posebne gradbene uzance - dokazovanje - izvedenec - namen izvedenskega mnenja - postavitev novega izvedenca
Treba je ločiti jamčevalni zahtevek in zahtevek iz pogodbene garancije. Če je izvajalec garantiral kvalitetno izvedbo gradbenih del, mora upravičenec izvajalca o ugotovljenih napakah samo obvestiti, tožbo pa lahko vloži kadarkoli v garancijskem roku.
Namen dokaza z izvedencem ni doseči strinjanje strank glede njegovih ugotovitev. Gre za dokaz, ki je ravno tako kot ostali izvedeni dokazi v postopku podvržen dokazni oceni sodišča v skladu z 8. členom ZPP. Toženčevo nestrinjanje z mnenjem izvedenca, brez ugotovljenih nasprotij ali pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju, ni zadosten oziroma zakonit razlog za dodatno angažiranje izvedenca.
OZ člen 154, 154/2, 179, 182. ZVCP člen 28, 28/3, 32, 32/2, 33, 33/1, 33/1-1.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - motorna vozila – trk motornih vozil – obojestranska krivda – denarna satisfakcija – odškodnina za telesne bolečine – odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Kršitve obeh udeležencev nesreče so v neposredni vzročni zvezi s trčenjem, v katerem je bil tožnik poškodovan, zato je krivda udeležencev obojestranska. V tem primeru odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki sta jo pretrpela, v razmerju s stopnjo krivde.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 229/2. ZPIZ-1 člen 12, 93, 101, 101/3, 249. ZUP člen 224, 2242, 224/3, 224/4. ZDR člen 9, 9/2.
nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela – pravica do dela s krajšim delovnim časom – delna invalidska pokojnina
Tožnica je bila ob izvršljivosti dokončne odločbe ZPIZ, s katero ji je bila priznana pravica do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom oziroma delne invalidske pokojnine, popolnoma nezmožna za delo, tako da ji delodajalec ni mogel zagotoviti drugega dela, da bi lahko uveljavila priznano pravico. Zato je za to obdobje upravičena do nadomestila plače za čas začasne zadržanosti od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja za poln delovni čas 8 ur dnevno.
Stranki, ki ji je bila vročitev opravljena po določbah o nadomestni vročitvi, pa nato za vročitev dejansko ni zvedela, tudi morebiti zato, ker se je pošiljka izgubila, mora biti omogočena vrnitev v prejšnje stanje.
ZOR člen 277, 324, 919, 942. OZ člen 299, 378, 943, 966. ZPP člen 39, 327, 327/1, 327/3.
osebno zavarovanje – nezgodno zavarovanje – zavarovalna vsota – odškodnina – zakonske zamudne obresti – načelno pravno mnenje občne seje VS RS z dne 26. 6. 2002
V primeru, ko stranka iz naslova osebnega zavarovanja zahteva zavarovalno vsoto, katere višina je določena že v zavarovalni pogodbi (in torej ni bila določena šele s sodbo), ni mogoče uporabiti načelnega pravnega mnenja občne seje VS RS z dne 26. 6. 2002.
URS člen 22, 23, 25, 26. OZ člen 179. ZVPSBNO člen 25. EKČP člen 6, 41.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odškodninska odgovornost države - analogna uporaba splošnih pravil odškodninskega prava
V prehodnem obdobju do uveljavitve v ZVPSBNO je treba o zahtevkih za varstvo ustavnih pravic odločati z neposredno uporabo 26. člena URS in z analogno uporabo splošnih pravil odškodninskega prava, ki jih ureja OZ.
prodaja stanovanja - pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom kupnine - razlaga pogodbe - višina pogodbene kazni - neizvršena dela - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti od pogodbene kazni
Pogoj za uporabo 41. člena ZVPot je le pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom kupnine.
Pravilno je sodišče prve stopnje razlagalo nejasno pogodbeno določilo o pogodbeni kazni v korist tožnikov in štelo, da neizvršena dela tožene stranke pomenijo neizvršeno obveznost tožene stranke, ta pa je bila izročiti tožnikoma v celoti dograjeno stanovanje.
Od zahtevanega plačila pogodbene kazni naprej je dolžnik v zamudi, zato je od takrat dalje upnik upravičen do zamudnih obresti od denarnega zneska zahtevane pogodbene kazni.
ZIZ člen 65, 65/3. SPZ člen 39. ZTLR člen 24, 25. ZZZDR člen 51, 52.
lastninska pravica – originarna pridobitev lastninske pravice – solastnina - posebno premoženje zakonca – skupno premoženje – izvršba – tožba na nedopustnost izvršbe – izvršba na delež solastnika – vpis v zemljiški knjigi – predhodno vprašanje – vknjižbena izjava
Zemljišče je bilo posebno premoženje tožeče stranke, vendar pa se je le-to z gradnjo stanovanjske hiše pomešalo s skupnim premoženjem, zaradi česar je nastala nova stvar, na kateri nastane skupna lastnina dotedanjih solastnikov, ki sta z vknjižbeno izjavo drug drugemu priznala enaka deleža na nepremičnini, ki predstavlja skupno premoženje.
V konkretnem primeru je bila lastninska pravica na nepremičnini vknjižena na oba zakonca. Bistveno je, da je bil v času, ko je bil izdan sklep o izvršbi zoper Z. Č., ta lastnik idealnega solastniškega deleža na nepremičnini, zaradi česar je izvršba tožene stranke na tem deležu dopustna.