DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0052288
ZOR člen 56, 56/1, 103, 103/1, 111, 117, 117/2. ZD člen 117, 117/4, 117/5. ZPP člen 8.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost pogodbe - neveljavnost pogodbe - zahtevek na ugotovitev neveljavnosti pogodbe - izpodbojnost pogodbe - oblikovalni zahtevek - dokazna ocena - sposobnost razsojanja - poslovna sposobnost
Sposobnost razsojanja je pogoj za poslovno sposobnost. Nična je pogodba, ki jo sklene oseba, ki nima sposobnosti razsojanja, čeprav ima formalno poslovno sposobnost.
pooblastila pritožbenega sodišča - razveljavitev sodbe - pritožbena obravnava
Pri presoji, ali naj pritožbeno sodišče samo razpiše pritožbeno obravnavo (bodisi zaradi sanacije kakšne procesne kršitve bodisi zaradi tega, ker je ostalo zaradi napačne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno) je treba imeti pred očmi tudi načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka ter ustavno pravico do pravnega sredstva.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nasprotje med zapisniki o izpovedbi prič in mnenjem izvedenca in povzetki o razlogih sodbe
Sodišče prve stopnje je povzelo izpovedbe priče in izvedensko mnenje v nasprotju z njuno vsebino, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Zgolj (delna) pripoznava tožbenega zahtevka v odgovoru na tožbo (oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari) tožene stranke ne opravičuje do povrnitve stroškov, ki jih je imela s pripoznanim delom zahtevka. Izpolnjevati mora namreč še nadaljnji, kumulativno predpisani pogoj – da ni dala povoda za tožbo.
Sodba prvega sodišča, ki je bila v obsodilnem delu razveljavljena, kar je povzročilo nadaljevanje sojenja, v zavrnilnem pa pravnomočna, glede na specifičnost zahtevka za plačilo premoženjske škode, ki se odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, ne predstavlja pravnomočno razsojene stvari, ki bi preprečevala odločanje o zvišanem tožbenem zahtevku, če je ta ob isti dejanski in pravni podlagi, kot je bila zatrjevana v tožbi, prilagojen izvedenskemu mnenju, izdelanem v ponovnem sojenju.
zavrženje pritožbe - pooblastilo odvetniku - zastopanje po odvetniku - zastopanje pred sodiščem druge stopnje
Za zastopanje pred sodiščem druge stopnje bi morala odvetnica predložiti oziroma izkazati pooblastilo predlagateljice, vendar tega ob vložitvi pritožbe ni storila, zato je bilo potrebno njeno pritožbo kot nedovoljeno zavreči.
ZOR člen 177, 177/2. ZPP člen 302, 302/3, 362, 362/3.
odgovornost za škodo od nevarne stvari – motorno vozilo – pešec – oprostitev odgovornosti – nepričakovanost in nepreprečljivost dogodka – omahnitev pešca na cestišče – odločanje v ponovljenem postopku – dolžnost izvedbe dokazov
Za izključno oprostitev odgovornosti imetnika motornega vozila je morala tožena stranka dokazati, da je škoda nastala izključno zaradi ravnanja pokojnega, da je bilo njegovo ravnanje nepričakovano in da se posledicam tega ravnanja imetnik motornega vozila ni mogel izogniti. Vsi trije pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno, oprostitvene razloge pa je treba obravnavati kot izjeme. Sodišče pravilno upošteva, da voznik na sicer pregledni cesti ob jasnem vremenu v naselju, vendar v temi, ob vožnji vozil v koloni ni mogel pričakovati, da bi pešec nenadoma omahnil na cestišče, saj voznik ne more poznati psihofizičnih sposobnosti in zdravstvenega stanja pešca.
V primeru ponovljene glavne obravnave se glede vprašanja ponovne izvedbe dokazov uporabljajo določbe 3. odstavka 302. člena ZPP o opravljanju naroka pred spremenjenim senatom (3. odstavek 362. člena ZPP).
ZSReg člen 3, 3/1, 3/2. ZOFVI člen 34. ZZ člen 47, 47/2, 56, 56/1, 57, 57/2.
subjekt vpisa v sodni register - pogoj za vpis v sodni register - vpis podružnice javne šole v sodni register – vpis podružnične šole v sodni register
Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da v konkretnem primeru predlagani subjekt sploh ne izpolnjuje zakonskih pogojev za vpis v sodni register, pač pa v razvid pri pristojnem ministrstvu, se izkaže, da je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu za vpis subjekta v sodni register, za katerega sodišče v registrskem postopku sploh ni pristojno odločati.
nastop zavarovalnega primera - obveznost plačila zavarovalnice - namerna povzročitev zavarovalnega primera - dokazno breme
Tožnik je tisti, ki mora dokazati, da je nastal zavarovalni primer. Zavarovalnica pa ni zavezana za nikakršne dajatve, če dokaže, da se je tožnik poškodoval namenoma ali s prevaro.
ureditev meje – ocena vrednosti spornega zemljišča – določitev meje na podlagi močnejše pravice – ureditev meje na podlagi zadnje mirne posesti – ureditev meje na podlagi pravične ocene
Vrednost spornega zemljišča je bila med strankama sporna, zato bi moralo sodišče prve stopnje obrazložiti, zakaj je sledilo navedbi nasprotne udeleženke. Hkrati bi moralo tudi glede na razpon ocenjene vrednosti zemljišča s strani nasprotne udeleženke, ugotoviti vsaj za kakšno vrsto zemljišča gre ((nezazidano) stavbno zemljišče ali kmetijsko zemljišče).
Za navidezno pogodbo bi šlo le v primeru sočasne volje obeh strank, da pogodba med njima nima pravnih učinkov, ko gre za njuno strinjanje o navideznosti pogodbe.
Stranki, ki ji je bila vročitev opravljena po določbah o nadomestni vročitvi, pa nato za vročitev dejansko ni zvedela, tudi morebiti zato, ker se je pošiljka izgubila, mora biti omogočena vrnitev v prejšnje stanje.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – solidarna odgovornost – nevarna stvar
V primeru, če za škodo, ki jo utrpijo drugi, v celoti ali deloma odgovarjata dva imetnika motornih vozil, je njuna odgovornost solidarna. Pogoj za solidarno odgovornost toženke za škodo, ki nastane tretjemu, je trčenje obeh vozil. Škoda mora izvirati iz sfere nevarnih stvari.
pridobitev lastninske pravice - darilna obljuba - gradnja
Tožnika, ki sta imela le pravico oskrbe in uživanja toženčevih nepremičnin in sta bila pooblaščena, da prevzameta popravilo razpadajočega poda in stroške z njim, nista pridobila lastninske pravice na toženčevih nepremičninah.
Darilna obljuba morebitnemu obdarjencu ne daje nobenih pravic in ne predstavlja veljavnega temelja za pridobitev lastninske pravice.
odškodninska odgovornost – deljena odgovornost – vzročna zveza – prospektivna analiza vzročnosti – fizični spopad – napad z nožem – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – skaženost – strah – brazgotina na hrbtu in stegnu
V primeru obojestranskih škodnih dogodkov se uporablja prospektivno analizo vzročnosti, ki temelji na presoji, za kolikšen delež je oškodovančevo ravnanje povečalo verjetnost nastanka škodnega dogodka oziroma za kolikšen delež bi oškodovanec s svojim ravnanjem zmanjšal verjetnost nastanka škodnega dogodka oziroma obseg škode.
ZIZ člen 76, 102, 102/1, 102/1-1, 128, 128/1, 128/2, 141/3.
ustavitev izvršbe na stalne denarne prejemke – pokojnina nižja od zneska minimalne plače – letni dodatek
Določba o ustavitvi izvršbe po uradni dolžnosti iz 3. odstavka 141. člena ZIZ je uporabljiva kot posebna določba le za izvršbo na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. V dani situaciji, ko je dolžnikova pokojnina prenizka, da bi se nanjo dalo poseči z izvršbo, pa tudi ne gre za nobenega izmed primerov iz 76. člena ZIZ, ki se nanašajo na izvršilni naslov ali potrdilo o izvršljivosti in ki predstavljajo razlog za ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti.