postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog - ugovor proti sklepu o izvršbi - ustavitev izvršbe – nerazumljiv izrek
Sodišče je nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog in o zadevi odločilo meritorno s sodbo. Izrek sodbe pa je glede na procesno situacijo nerazumljiv. Sodišče se je namreč v izreku izpodbijane sodbe izreklo, da se izvršba ustavi. Iz podatkov v spisu pa ni videti, da bi upnik oziroma tožeča stranka umaknil predlog za izvršbo oziroma tožbo.
stroški postopka – stroški, ki jih je povzročila stranka po svoji krivdi – odtujitev stvari med pravdo – prilagoditev zahtevka
Okoliščina, da je toženec med pravdo odtujil, tožnika pa nista nastali situaciji ustrezno prilagodila tožbenega zahtevka (iz stvarnopravnega v obligacijsko pravnega), in je bil zato njen tožben zahtevek zavrnjen, ne omogoča uporabe določbe 1. odstavka 156. člena ZPP o povrnitvi krivdnih stroškov v korist tožnikov.
ZDen člen 74, 74/1, 81, 82, 83. ZD člen 221, 221/1.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – sklep o dedovanju – pravnomočen sklep o dedovanju denacionaliziranega premoženja
Možnost izdaje dodatnega sklepa o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju je izključena takrat, kadar po istem zapustniku že obstoji pravnomočen sklep o dedovanju glede denacionaliziranega premoženja.
zamudne obresti - izrek o zamudnih obrestih - predpravdni stroški
V skladu s sodno prakso sta mogoča dva načina oblikovanja izreka o zamudnih obrestih: tako način, kot ga je upoštevalo sodišče prve stopnje oziroma tako, da sodišče navede vrednost tako v tolarjih kot evrih, kot tudi način, ki ga v pritožbi navaja sama tožeča stranka.
Sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo glede odločanja o odškodninskem zahtevku za škodo za pravne storitve in jih obravnavalo v okviru predpravdnih stroškov, v skladu z ustaljeno sodno prakso.
ZOR člen 277, 324, 919, 942. OZ člen 299, 378, 943, 966. ZPP člen 39, 327, 327/1, 327/3.
osebno zavarovanje – nezgodno zavarovanje – zavarovalna vsota – odškodnina – zakonske zamudne obresti – načelno pravno mnenje občne seje VS RS z dne 26. 6. 2002
V primeru, ko stranka iz naslova osebnega zavarovanja zahteva zavarovalno vsoto, katere višina je določena že v zavarovalni pogodbi (in torej ni bila določena šele s sodbo), ni mogoče uporabiti načelnega pravnega mnenja občne seje VS RS z dne 26. 6. 2002.
odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna stvar – nevarna dejavnost – gostinska dejavnost
Vsakodnevno prihajanje v lokal večjega števila različnih ljudi ne predstavlja takšne specifične okoliščine, ki bi vplivale na opredelitev tožnikovega dela oziroma dejavnosti, ki jo je vršil zavarovanec tožene stranke (hotel, hotelirska dejavnost), kot nevarne.
Ker se je toženec s poroštveno izjavo zavezal kot porok in plačnik, odgovarja tožeči stranki za preostale obveznosti iz kreditne pogodbe, sklenjene z družbo A. d.o.o., pri čemer pa zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku glede na določbo 1022. člena OZ ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, ampak odgovarja porok upniku za ves znesek svoje obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0057975
ZPP člen 22, 22/1. ZUKZ člen 19, 20. ZOR člen 320, 320/1.
nepravočasen ugovor krajevne pristojnosti - uporaba slovenskega prava – kreditna pogodba – iskovina - kraj izpolnitve – načelo monetarnega nominalizma – čista denarna terjatev – tuja valuta – prinosnina
Zmoten je izračun vtoževanega zneska na podlagi pretvorbe tolarske protivrednosti v tuji valuti postavljenega zahtevka v evre na dan vložitve tožbe. S tem je kršeno načelo monetarnega nominalizma, saj je terjatev tožeče stranke nastala v avstrijskih šilingih in, ker gre za čisto denarno terjatev, je ta po določbi 1. odstavka 320. člena ZOR, kakor tudi po 2. odstavku 905. paragrafa ODZ prinosnina. Plačati jo je treba na sedežu tožeče stranke, plačila v tuji valuti v tujini pa domači monetarni predpisi ne prepovedujejo. Sodišče prve stopnje bi moralo zato spremembo tožbenega zahtevka tožeče stranke sprejeti kot pravilno in dopustiti valutno pretvorbo vtoževane terjatve po menjalnem razmerju 1 EUR = 13,7603 ATS, obrestni del zahtevka pa ustrezno spremeniti tako, da obresti tečejo od ustreznih zneskov glede na datum avstrijskega prevzema skupne evropske valute.
leasing - kršitev pogodbe o leasingu - poslovna odškodninska odgovornost - neposlovna odškodninska odgovornost - pobotni ugovor
Ker tožnica očita toženki kršitev pogodbe, je potrebno presojati odškodninsko odgovornost toženke po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti (239. člen OZ), ki (kot posebna pravila) izključujejo uporabo splošnega pravila 1. odstavka 131. člena OZ.
delitev solastnine - način delitve solastnine - kriteriji za delitev solastnine - fizična delitev solastnine - civilna delitev solastnine - pogoji za fizično delitev solastnine
Delitev solastnine na način, da stvar pripade enemu od solastnikov in sorazmernemu izplačilu ostalih solastnikov, je mogoč le v primeru, ko zakonsko določeni pogoji za fizično delitev stvari niso podani.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nasprotje med zapisniki o izpovedbi prič in mnenjem izvedenca in povzetki o razlogih sodbe
Sodišče prve stopnje je povzelo izpovedbe priče in izvedensko mnenje v nasprotju z njuno vsebino, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Zgolj (delna) pripoznava tožbenega zahtevka v odgovoru na tožbo (oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari) tožene stranke ne opravičuje do povrnitve stroškov, ki jih je imela s pripoznanim delom zahtevka. Izpolnjevati mora namreč še nadaljnji, kumulativno predpisani pogoj – da ni dala povoda za tožbo.
odškodninska odgovornost – deljena odgovornost – vzročna zveza – prospektivna analiza vzročnosti – fizični spopad – napad z nožem – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – skaženost – strah – brazgotina na hrbtu in stegnu
V primeru obojestranskih škodnih dogodkov se uporablja prospektivno analizo vzročnosti, ki temelji na presoji, za kolikšen delež je oškodovančevo ravnanje povečalo verjetnost nastanka škodnega dogodka oziroma za kolikšen delež bi oškodovanec s svojim ravnanjem zmanjšal verjetnost nastanka škodnega dogodka oziroma obseg škode.
ZIZ člen 76, 102, 102/1, 102/1-1, 128, 128/1, 128/2, 141/3.
ustavitev izvršbe na stalne denarne prejemke – pokojnina nižja od zneska minimalne plače – letni dodatek
Določba o ustavitvi izvršbe po uradni dolžnosti iz 3. odstavka 141. člena ZIZ je uporabljiva kot posebna določba le za izvršbo na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. V dani situaciji, ko je dolžnikova pokojnina prenizka, da bi se nanjo dalo poseči z izvršbo, pa tudi ne gre za nobenega izmed primerov iz 76. člena ZIZ, ki se nanašajo na izvršilni naslov ali potrdilo o izvršljivosti in ki predstavljajo razlog za ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti.
zastopanje po odvetniku - pooblastilo odvetniku - nasprotna tožba - zavrženje tožbe - mandatno razmerje med stranko in odvetnikom - pooblastilo za zastopanje v postopku z nasprotno tožbo
Ob vložitvi nasprotne tožbe posebno pooblastilo za zastopanje odvetniku ni potrebno.
nevarna dejavnost - vojaške vaje kot nevarna dejavnost - objektivna odgovornost države - vojaške vaje
Kriterij nevarnosti je pri ocenjevanju vojaških vaj višji kot pri presoji podobnih dejavnosti v civilnem življenju. Vojaško usposabljanje je namreč specifično glede namena in načrta urjenja udeležencev in drugih okoliščin. Urjenje zato obsega tudi fizično zahtevnejše in glede varnosti bolj tvegane vaje. Vaja, ki bi bila za povprečno osebo lahko nevarna, je lahko za vojaškega obveznika glede na stopnjo izurjenosti in telesne pripravljenosti povsem primerna.