pritožba - pritožbeni rok v postopku izdaje začasne odredbe - zamuda roka - zavrženje pritožbe
Vložitev pritožbe je vezana na prekluzivni rok in je vložena pravočasno, če je do izteka roka izročena sodišču oziroma oddana pri pošti priporočeno ali brzojavno (člen 112 ZPP).
zastopanje po odvetniku - pooblastilo odvetniku - nasprotna tožba - zavrženje tožbe - mandatno razmerje med stranko in odvetnikom - pooblastilo za zastopanje v postopku z nasprotno tožbo
Ob vložitvi nasprotne tožbe posebno pooblastilo za zastopanje odvetniku ni potrebno.
nevarna dejavnost - vojaške vaje kot nevarna dejavnost - objektivna odgovornost države - vojaške vaje
Kriterij nevarnosti je pri ocenjevanju vojaških vaj višji kot pri presoji podobnih dejavnosti v civilnem življenju. Vojaško usposabljanje je namreč specifično glede namena in načrta urjenja udeležencev in drugih okoliščin. Urjenje zato obsega tudi fizično zahtevnejše in glede varnosti bolj tvegane vaje. Vaja, ki bi bila za povprečno osebo lahko nevarna, je lahko za vojaškega obveznika glede na stopnjo izurjenosti in telesne pripravljenosti povsem primerna.
nepremoženjska škoda - duševne bolečine - skaženost - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - spiralni urez po celi dolžini desnega kazalca
Prisoja odškodnine za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti je upravičena le izjemoma, v kolikor bi npr. šlo za izredno intenzivno omejitev življenjskih sposobnosti oškodovanca ali v kolikor bi obstojale posebne okoliščine.
Trditve tožeče stranke o ničnosti sporazuma, sklenjenega med pravdnima strankama, zaradi navideznosti, nedopustnega nagiba in nemoralnosti, so ostale nedokazane, zato toženec – odvetnik ni dolžan vrniti ničesar od tistega, kar je prejel. Svoje obveznosti iz mandatne pogodbe je v celoti izpolnil. To je potrdila tožeča stranka sama, ko mu je za opravljeno delo tudi plačala.
zamudna sodba – v tožbi zatrjevana dejstva – določanje višine odškodnine v zamudni sodbi
Sodišče prve stopnje je pravilno postopalo, ko je svojo odločitev v izpodbijani sodbi glede višine odškodnine oprlo izključno na v tožbi podana dejstva in pri tem ni samo predvidevalo bodoči tek dogodkov in si samo dodatno iz v tožbi podanih navedb razlagalo posledice, ki lahko vplivajo na višino odmerjene odškodnine.
priposestvovanje lastninske pravice - dobra vera - izvenknjižno priposestvovanje
Načeloma res velja, da odsotnost vpisa v zemljiški knjigi izključuje dobrovernost stranke. Vendar pa je vedno treba upoštevati vse okoliščine primera. S pokojnim možem je tožnica dala sporno parcelo odmeriti leta 1975, kar izhaja tudi iz naznanilnega lista. Res je, da naznanilni list ni podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, vendar pa je bila tožnica glede tega v zmoti, saj je očitno mislila, da je postopek v zvezi z pridobitvijo lastninske pravice z izdajo naznanilnega lista končan.
zastaranje – pripoznava dolga – pretrganje zastaranja – način pripoznave dolga
Če dolžnik plača le del dolga in pri tem točno specificira, kaj meni, da je dolžan in v kakšni višini, velja pripoznava le za plačani znesek, saj mora biti pripoznava jasna in določna.
Ker se je toženec s poroštveno izjavo zavezal kot porok in plačnik, odgovarja tožeči stranki za preostale obveznosti iz kreditne pogodbe, sklenjene z družbo A. d.o.o., pri čemer pa zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku glede na določbo 1022. člena OZ ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, ampak odgovarja porok upniku za ves znesek svoje obveznosti.
Zgolj (delna) pripoznava tožbenega zahtevka v odgovoru na tožbo (oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari) tožene stranke ne opravičuje do povrnitve stroškov, ki jih je imela s pripoznanim delom zahtevka. Izpolnjevati mora namreč še nadaljnji, kumulativno predpisani pogoj – da ni dala povoda za tožbo.
ZSReg člen 3, 3/1, 3/2. ZOFVI člen 34. ZZ člen 47, 47/2, 56, 56/1, 56/2, 57, 57/2.
zakonski pogoji za vpis v sodni register – subjekt vpisa v sodni register - vrtec kot organizacijska enota javne šole – vpis organizacijske enote v sodni register
Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da v konkretnem primeru predlagani subjekt sploh ne izpolnjuje zakonskih pogojev za vpis v sodni register, pač pa v razvid pri pristojnem ministrstvu, se izkaže, da je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu za vpis subjekta v sodni register, za katerega sodišče v registrskem postopku sploh ni pristojno odločati.
nepopolna vloga – vloga, predložena po odvetniku – zavrženje – vrednost spornega predmeta
Tožbeni zahtevek se ne nanaša na denarni znesek, zato bi moral pritožnik v nasprotni tožbi jasno in določno opredeliti vrednost spornega predmeta. Tega v vlogi ni storil, saj se v navedbah odgovora na tožbo le sklicuje na bistveno premajhno vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka opredelila v tožbi. Tožbena zahtevka sta različna (tožnik zahteva izpraznitev nepremičnine, toženec izstavitev zemljiškoknjižne listine), zato se ne more predpostavljati, da je vrednost spornega predmeta tako za tožbo kot nasprotno tožbo identična.
ZSReg člen 19, 31, 31/2, 32, 32/2, 33/1, 34, 34/1, 36, 36/3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 42, 43. ZNP člen 4, 20, 20/1.
vpis v sodni register – vročanje predloga za vpis prizadetim osebam – prijava udeležbe v registrskem postopku – sprememba poslovnega deleža
Iz predloga za vpis sprememb v sodni register ni razvidno, da bi bile z vpisom, na katerega se nanaša predlog za vpis, prizadete pravice tretjih oseb. Le tedaj bi moralo registrsko sodišče ravnati v skladu z 2. odstavkom 31. člena ZSReg in predlog za vpis in listine, ki so priložene predlogu, vročiti tem osebam.
plačilo sodne takse za sodbo - razveljavitev sodbe - taksa za sodbo v ponovljenem postopku
Po določilu 1. odstavka 33. člena ZST se v primeru, ko višje sodišče razveljavi odločbo nižjega sodišča, taksa plačana za prvo odločbo, šteje v takso za novo odločbo.