darilna pogodba - preklic darilne pogodbe - zmotna uporaba materialnega prava - obči državljanski zakonik
Glede na to, da sta stranki darilno pogodbo sklenili 17.01.1996, bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti pravna pravila ODZ, saj ZOR darilne pogodbe ni urejal. Pogoji za preklic darila po ODZ se v primeru nehvaležnosti obdarjenca do darovalca nekoliko razlikujejo od pogojev, ki jih določa OZ. Sodna praksa je zavzela stališče, da vzrok za preklic ne more biti vsako drobno nedovoljeno dejanje obdarjenca, ampak je le huda nehvaležnost lahko vzrok za preklic. Pravna pravila ODZ o darilni pogodbi se od ureditve po OZ razlikujejo tudi glede roka za preklic darila.
Pri dedovanju denacionaliziranega premoženja po ZDKG je odločilno, da gre za zemljišča, ki so pred nacionalizacijo pripadala kmetijsko gospodarski enoti, ki je sedaj zaščitena kmetija.
Za priposestvovanje stvarne služnosti se zahteva izpolnitev dveh pogojev: 1. da je lastnik gospodujočega zemljišča dejansko izvrševal služnost več kot 20 let in 2. da lastnik služeče stvari temu ni nasprotoval, morebitna nepotrebnost in nekoristnost služnosti pa je pomembna pri presoji utemeljenosti (nasprotne) tožbe za ukinitev služnosti. Drži, da lahko lastnik zemljišča nekemu ravnanju nasprotuje le, če zanj ve. Iz povedanega sledita dva zaključka. Prvič: lastnik gospodujočega zemljišča mora služnost izvrševati na zaznaven način, saj le tako lastniku služečega zemljišča omogoči, da za njegovo ravnanje izve ter mu nasprotuje, in drugič: lastnik služečega zemljišča ne more preprečiti priposestvovanja tako, da se zaradi okoliščin na njegovi strani ne seznani s sicer zaznavnim izvrševanjem služnosti in mu ne nasprotuje.
Ker je služnostna pravica nastala originarno (na podlagi priposestvovanja), zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni sklepčen.
postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog - ugovor proti sklepu o izvršbi - ustavitev izvršbe – nerazumljiv izrek
Sodišče je nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog in o zadevi odločilo meritorno s sodbo. Izrek sodbe pa je glede na procesno situacijo nerazumljiv. Sodišče se je namreč v izreku izpodbijane sodbe izreklo, da se izvršba ustavi. Iz podatkov v spisu pa ni videti, da bi upnik oziroma tožeča stranka umaknil predlog za izvršbo oziroma tožbo.
stroški – stroški zapuščine – dolg zapuščine – odgovornost dedičev za dolgove zapustnika
Pogrebni in drugi stroški zapuščine so dolg zapuščine in se uporabljajo pravila, ki veljajo za odgovornost dedičev za dolgove zapustnika, za katere dedič odgovarja do vrednosti podedovanega premoženja.
leasing - kršitev pogodbe o leasingu - poslovna odškodninska odgovornost - neposlovna odškodninska odgovornost - pobotni ugovor
Ker tožnica očita toženki kršitev pogodbe, je potrebno presojati odškodninsko odgovornost toženke po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti (239. člen OZ), ki (kot posebna pravila) izključujejo uporabo splošnega pravila 1. odstavka 131. člena OZ.
plačilo sodne takse za sodbo - razveljavitev sodbe - taksa za sodbo v ponovljenem postopku
Po določilu 1. odstavka 33. člena ZST se v primeru, ko višje sodišče razveljavi odločbo nižjega sodišča, taksa plačana za prvo odločbo, šteje v takso za novo odločbo.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nasprotje med zapisniki o izpovedbi prič in mnenjem izvedenca in povzetki o razlogih sodbe
Sodišče prve stopnje je povzelo izpovedbe priče in izvedensko mnenje v nasprotju z njuno vsebino, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Zgolj (delna) pripoznava tožbenega zahtevka v odgovoru na tožbo (oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari) tožene stranke ne opravičuje do povrnitve stroškov, ki jih je imela s pripoznanim delom zahtevka. Izpolnjevati mora namreč še nadaljnji, kumulativno predpisani pogoj – da ni dala povoda za tožbo.
ZSReg člen 31, 31/2, 36, 36/3. ZNP člen 4, 20, 20/1.
vročanje predloga za vpis v register – prizadetost osebe z vpisom v sodni register – prijava udeležbe v registrskem postopku
Če registrsko sodišče pravice tretje osebe, ki bi lahko bila prizadeta z vpisom, ne more zaznati na podlagi vloženega predloga, ko bi lahko sploh ugotovilo, katerim osebam je treba predlog in listine vročati, določila 2. odstavka 31. člena ZSReg ne more uporabiti.
Stranki, ki ji je bila vročitev opravljena po določbah o nadomestni vročitvi, pa nato za vročitev dejansko ni zvedela, tudi morebiti zato, ker se je pošiljka izgubila, mora biti omogočena vrnitev v prejšnje stanje.
vknjižba lastninske pravice – sklad kmetijskih zemljišč – vknjižba po 14. členu ZSKZ – listina za vpis lastninske pravice – navodila o izvedbi prenosa kmetijskih zemljišč od družbenih pravnih oseb
Tudi za vpis lastninske pravice na podlagi 14. člena ZSKZ je potrebno predložiti listino v skladu s 40. členom ZZK-1, upoštevajoč smiselno uporabo Navodila o izvedbi prenosa kmetijskih zemljišč od družbenih pravnih oseb, ki niso kmetijske organizacije, v kmetijski zemljiški sklad.
delitev solastnine - način delitve solastnine - kriteriji za delitev solastnine - fizična delitev solastnine - civilna delitev solastnine - pogoji za fizično delitev solastnine
Delitev solastnine na način, da stvar pripade enemu od solastnikov in sorazmernemu izplačilu ostalih solastnikov, je mogoč le v primeru, ko zakonsko določeni pogoji za fizično delitev stvari niso podani.
Sodba prvega sodišča, ki je bila v obsodilnem delu razveljavljena, kar je povzročilo nadaljevanje sojenja, v zavrnilnem pa pravnomočna, glede na specifičnost zahtevka za plačilo premoženjske škode, ki se odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, ne predstavlja pravnomočno razsojene stvari, ki bi preprečevala odločanje o zvišanem tožbenem zahtevku, če je ta ob isti dejanski in pravni podlagi, kot je bila zatrjevana v tožbi, prilagojen izvedenskemu mnenju, izdelanem v ponovnem sojenju.
Od intenzivnosti nasilja pri sklenitvi pogodbe je odvisno, ali gre za napako volje ali za neobstoječ pravni posel; samo v primeru, da gre za tako močno nasilje, da stranka s svojo voljo sploh ne more sodelovati pri sklenitvi posla, gre za neobstoječ posel, ker ni nikakršne volje za sklenitev posla ene od pogodbenih strank. Tega pa tožeča stranka ni niti zatrjevala niti dokazala.
Navidezna pogodba nima učinkov med pogodbenima strankama, vendar pa ta hkrati predvideva strinjanje strank o njeni navideznosti, zato je pravnoposlovna volja obeh pogodbenih strank le zaigrana. Gre torej za hoteno in sporazumno neskladnost med voljo pogodbenikov na eni strani in na drugi strani izjavo te volje navzven, namenjeno drugim, da bi pri teh nastala zmotna predstava. Dokazno breme, da so pravdne stranke želele nekaj drugega in ne tistega, kar so zapisale v pogodbah, je bilo na strani tožnice, tega pa tožnica ni niti zatrjevala niti dokazala.
ZZVZZ člen 85. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo – ugotovitev za nazaj – predlog osebnega zdravnika – zavrženje predloga – ne bis in idem – pravnomočnost
Ker je bilo o tožnikovi začasni nezmožnosti za delo v spornem obdobju že pravnomočno odločeno, dejansko in pravno stanje zadeve pa se nista spremenili, je toženec (ZZZS) predlog tožnikovega osebnega zdravnika za ugotovitev retrogradnega bolniškega staleža utemeljeno zavrgel.