začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – hujše neugodne posledice – zatrjevanje pogojev za izdajo začasne odredbe
Tožeča stranka je v predlogu navedla samo zakonski tekst citirane predpostavke, ni pa navedla nobenih konkretnih podatkov oziroma okoliščin, na podlagi katerih bi se lahko ugotavljalo, kateri od strank bi nastala hujša neugodnejša posledica. Konkretne okoliščine bi tožeča stranka lahko navedla, to je v čem je tožeča stranka ovirana pri izvrševanju svoje posesti na nepremičnini, če bi tožena stranka napeljala električno napeljavo, in na drugi strani, kakšne posledice bi nastale za toženo stranko, če električne napeljave ne bi napeljala.
ZIZ člen 65, 65/3. SPZ člen 39. ZTLR člen 24, 25. ZZZDR člen 51, 52.
lastninska pravica – originarna pridobitev lastninske pravice – solastnina - posebno premoženje zakonca – skupno premoženje – izvršba – tožba na nedopustnost izvršbe – izvršba na delež solastnika – vpis v zemljiški knjigi – predhodno vprašanje – vknjižbena izjava
Zemljišče je bilo posebno premoženje tožeče stranke, vendar pa se je le-to z gradnjo stanovanjske hiše pomešalo s skupnim premoženjem, zaradi česar je nastala nova stvar, na kateri nastane skupna lastnina dotedanjih solastnikov, ki sta z vknjižbeno izjavo drug drugemu priznala enaka deleža na nepremičnini, ki predstavlja skupno premoženje.
V konkretnem primeru je bila lastninska pravica na nepremičnini vknjižena na oba zakonca. Bistveno je, da je bil v času, ko je bil izdan sklep o izvršbi zoper Z. Č., ta lastnik idealnega solastniškega deleža na nepremičnini, zaradi česar je izvršba tožene stranke na tem deležu dopustna.
VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI
VSL0066507
ZP-1 člen 2, 2/2, 23, 23/1, 23/4, 156, 156-4, 163, 163/10. ZVCP-1 člen 38, 38/4, 234.
milejši predpis – kršitev materialnih določb zakona – prehitevanje – povzročitev prometne nesreče – prepoved vožnje motornega vozila – prepoved reformatio in peius
Vozniku, ki s prekrškom iz ZVCP-1 povzroči prometno nesrečo zaradi kršitve prometnega pravila oziroma določbe o prehitevanju, se sankcije izrečejo na podlagi 234. člena ZVCP-1, veljavnega v času storitve prekrška, saj ZVCP-1E ni milejši predpis, upoštevajoč pri tem sankcije, predpisane za enak temeljni prekršek kot specialni minimum, pri čemer je s tem, ko lahko sodišče po določbi 4. odstavka 23. člena ZP-1 sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila ob v zakonu določenih pogojih tudi odpusti, sodišču tudi v primeru ZVCP-1 dana možnost, da na podlagi ugotovljenih dejstev in izvedenih dokazov, ob upoštevanju splošnih pravil za odmero sankcije, odloči, ali bo sicer obvezno predpisano stransko sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila izreklo ali ne.
najem poslovnega prostora - izpraznitev poslovnega prostora - pravica uporabe - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini
Ugovor, da najemnine ni plačevala zato, ker je z uveljavitvijo Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini v letu 1997 postala lastnica spornega poslovnega prostora, ne more biti utemeljen.
Določbe 18. člena Sporazuma, da po končani prenovi objekta pridobijo posamezni podpisniki pravico uporabe na zgrajenih površinah, za katere so združevali sredstva, ni mogoče razumeti tako, da podpisniki pridobijo pravico uporabe kot stvarnopravno pravico v sistemu družbene lastnine, ki je bila po vsebini izenačena z lastninsko pravico, pač pa pravico uporabe v dejanskem pomenu besede kot najemniki.
Zahtevek tožeče stranke po izpraznitvi poslovnega prostora iz krivdnega razloga iz 2. alineje 28. člena ZPSPP je utemeljen, saj je bila toženka v zamudi s plačilom najemnine dva meseca od dneva, ko jo je tožeča stranka opomnila.
OZ člen 154, 154/2, 179, 182. ZVCP člen 28, 28/3, 32, 32/2, 33, 33/1, 33/1-1.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - motorna vozila – trk motornih vozil – obojestranska krivda – denarna satisfakcija – odškodnina za telesne bolečine – odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Kršitve obeh udeležencev nesreče so v neposredni vzročni zvezi s trčenjem, v katerem je bil tožnik poškodovan, zato je krivda udeležencev obojestranska. V tem primeru odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki sta jo pretrpela, v razmerju s stopnjo krivde.
ZSReg člen 31, 31/2, 36, 36/3. ZNP člen 4, 20, 20/1.
vročanje predloga za vpis v register – prizadetost osebe z vpisom v sodni register – prijava udeležbe v registrskem postopku
Če registrsko sodišče pravice tretje osebe, ki bi lahko bila prizadeta z vpisom, ne more zaznati na podlagi vloženega predloga, ko bi lahko sploh ugotovilo, katerim osebam je treba predlog in listine vročati, določila 2. odstavka 31. člena ZSReg ne more uporabiti.
Pooblastilo mora biti pisno, po ustaljeni sodni praksi pa tudi vedno v izvirniku ali overjeni fotokopiji. Pooblastilo, vloženo po faksu ali v fotokopiji, ni izkazano.
ZIZ člen 76, 102, 102/1, 102/1-1, 128, 128/1, 128/2, 141/3.
ustavitev izvršbe na stalne denarne prejemke – pokojnina nižja od zneska minimalne plače – letni dodatek
Določba o ustavitvi izvršbe po uradni dolžnosti iz 3. odstavka 141. člena ZIZ je uporabljiva kot posebna določba le za izvršbo na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. V dani situaciji, ko je dolžnikova pokojnina prenizka, da bi se nanjo dalo poseči z izvršbo, pa tudi ne gre za nobenega izmed primerov iz 76. člena ZIZ, ki se nanašajo na izvršilni naslov ali potrdilo o izvršljivosti in ki predstavljajo razlog za ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti.
odškodninska odgovornost – deljena odgovornost – vzročna zveza – prospektivna analiza vzročnosti – fizični spopad – napad z nožem – nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – skaženost – strah – brazgotina na hrbtu in stegnu
V primeru obojestranskih škodnih dogodkov se uporablja prospektivno analizo vzročnosti, ki temelji na presoji, za kolikšen delež je oškodovančevo ravnanje povečalo verjetnost nastanka škodnega dogodka oziroma za kolikšen delež bi oškodovanec s svojim ravnanjem zmanjšal verjetnost nastanka škodnega dogodka oziroma obseg škode.
Tožba tožnika je nesklepčna, ker bi za uporabo 2. odstavka 147. člena OZ moral zatrjevati in dokazovati, da mu je sodnica škodo povzročila namenoma, in ker tožnik ni ponudil trditvene podlage glede nedopustnosti ravnanja tožene stranke kot sodnice.
Pri presoji protipravnosti sodnikovega dela, ki je lahko podlaga za odškodninsko odgovornost, je treba izhajati iz narave sodnikovega dela.
priposestvovanje lastninske pravice - dobra vera - izvenknjižno priposestvovanje
Načeloma res velja, da odsotnost vpisa v zemljiški knjigi izključuje dobrovernost stranke. Vendar pa je vedno treba upoštevati vse okoliščine primera. S pokojnim možem je tožnica dala sporno parcelo odmeriti leta 1975, kar izhaja tudi iz naznanilnega lista. Res je, da naznanilni list ni podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, vendar pa je bila tožnica glede tega v zmoti, saj je očitno mislila, da je postopek v zvezi z pridobitvijo lastninske pravice z izdajo naznanilnega lista končan.
zapuščinski postopek - spor o obsegu zapuščine - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica
Pravica dediča, ki zahteva izločitev po 32. členu ZD, se v primeru spora o obsegu premoženja, ki se izloča, šteje za manj verjetno od pravice drugih dedičev, ki se z izločitvijo ne strinjajo.
ZD zapuščinskemu sodišču ne nalaga dolžnosti izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico šteti za manj verjetno.
Za navidezno pogodbo bi šlo le v primeru sočasne volje obeh strank, da pogodba med njima nima pravnih učinkov, ko gre za njuno strinjanje o navideznosti pogodbe.
Po 2. odstavku 206. člena ZPP lahko sodišče odredi prekinitev postopka, če je odločba o tožbenem zahtevku odvisna od tega, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, kdo je storilec in ali je storilec odgovoren ..., vendar v obravnavani zadevi za tak primer ne gre. Gre za vprašanje odškodninske odgovornosti in, kot utemeljeno opozarja tožnica v pritožbi, odločitev o tožbenem zahtevku ni odvisna od navedenih vprašanj, zaradi katerih lahko sodišče odredi prekinitev postopka.
ZSReg člen 3, 3/1, 3/2. ZOFVI člen 34. ZZ člen 47, 47/2, 56, 56/1, 56/2, 57, 57/2.
zakonski pogoji za vpis v sodni register – subjekt vpisa v sodni register - vrtec kot organizacijska enota javne šole – vpis organizacijske enote v sodni register
Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da v konkretnem primeru predlagani subjekt sploh ne izpolnjuje zakonskih pogojev za vpis v sodni register, pač pa v razvid pri pristojnem ministrstvu, se izkaže, da je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu za vpis subjekta v sodni register, za katerega sodišče v registrskem postopku sploh ni pristojno odločati.
Sodišče na svojo odločitev o tem, katere dokaze bo na naroku izvedlo, ni vezano, saj gre za odločitev procesnega vodstva. Ker je bila tožnica v zadevi že zaslišana, pa ni navedla novih trditev, ki bi narekovali njeno ponovno zaslišanje, je sodišče, kljub temu da ji je pravilno vročilo vabilo na zaslišanje stranke, ni dolžno ponovno zaslišati.
Ker ni gotovo, da je bila vročitev tožbe tožencu opravljena pravilno, ne more nastopiti fikcija vročitve, po kateri se šteje, da mu je pisanje vročeno, čeprav se dejansko z njim ni seznanil.