postopek v sporih majhne vrednosti - izostanek z naroka - sodba na podlagi odpovedi - zahteva, da se opravi narok
Za uporabo 3. odstavka 454. člena ZPP je potrebna izrecna zahteva tožeče stranke, da sodišče opravi narok, in torej ne zadostuje že to, da v tožbi ali pripravljalni vlogi predlaga zaslišanje priče ali stranke.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - negmotna škoda - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - huda oblika skaženosti - soprispevek k nastanku škodnega dogodka
Sodišče prve stopnje je prenizko vrednotilo tudi ugotovitve izvedenca glede duševnih bolečin zaradi skaženosti, ko je za to obliko škode prisodilo odškodnino v višini 1.500,00 EUR. Iz mnenja izvedenca namreč izhaja, da je bil tožeči stranki med zdravljenjem odstranjen popek, da ima veliko, večkrat ponavljano postoperativno kožno brazgotino, ki sega čez ves sprednji del trebuha in je tako groba in široka, da jo nikakor ni moč zakriti. Vse to brez dvoma za tožnico predstavlja hudo obliko skaženosti. Zato je pritožbeno sodišče ocenilo, da je pravična in primerna odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti v višini 2.800,00 EUR in je prisojeno odškodnino iz tega naslova zvišalo za 1.300,00 EUR.
Sodišče pravilno uporabi materialno pravo (Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest), le to pa nalaga, da se nujno potrebna dela izvajajo v skladu z roki, določenimi v izvedbenem programu vzdrževanja. V omenjenem izvedbenem programu je določena njegova dolžnost, da skrbi za poledenelo cestišče, in glede na ugotovljeno dejansko stanje (da cesta ni bila poledenela, je pa zaradi zime in noči grozila nevarnost, da bi se lahko pojavila poledica), je zavarovanec prvotožene stranke z zadostno skrbnostjo nadziral cesto in kasneje tudi posipal.
Pravica po paulijanski tožbi je v razmerju do osnovne terjatve akcesorne narave. Če je torej med pravdo osnovna terjatev odsvojena, pride tudi v pravdi po paulijanski tožbi v poštev pravilo iz 190. člena ZPP in se pravda nadaljuje med istima strankama, odločitev pa učinkuje za prevzemnika terjatve.
V konkretnem primeru, ko niti ni izkazano, da bi zemljiškoknjižno sodišče dovolilo zaznambo spora, in ko nobena od strank niti ne zatrjuje, da obstaja nevarnost vpisa na podlagi sodne odločbe, ni mogoče trditi, da neučinkovanje prepovedi odtujitve in obremenitve, ko gre za konkurenco vpisa, ki se v pravdi uveljavlja s tožbo z opisom na podlagi sodne odločbe, odvzema pravni interes tožnici za uveljavitev predlagane začasne odredbe.
Ker je tudi ustno sklenjeni dogovor o višini plače veljaven in ker tožena stranka ni dokazala, da je tožniku tako dogovorjeno plačo plačala, je njegov tožbeni zahtevek za plačilo med prejeto in dogovorjeno plačo utemeljen.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0053668
ZPPSL člen 37, 63, 37, 63. OZ člen 1028, 1031, 1028, 1031.
kreditna pogodba - ugovor zastaranja - poroštvo - regresna pravica
Pri presoji učinkovanja prisilne poravnave so merodajni datumi nastanka obveznosti in ne njihove zapadlosti zato, ker se z dnem začetka postopka prisilne poravnave vse obstoječe terjatve do dolžnika štejejo za dospele (37. člen ZPPSL).
plačilo uporabnine - nemožnost uporabe nepremičnine v sorazmerju s solastniškim deležem - omejevanje solastninske pravice - korist zaradi uporabe solastninskega deleža solastnika
Tožnik ni imel možnosti uporabljati nepremičnino v sorazmerju s svojim solastninskim deležem, toženec pa je z izključno uporabo nepremičnine in s tem, ko tožniku ni izročil ključev počitniške hiše, neutemeljeno omejeval solastninsko pravico tožnika. Toženec je imel korist zaradi brezplačne uporabe tožnikovega solastninskega deleža, tožnik pa je bil prikrajšan, saj svojega solastnega deleža na nepremičnini ni mogel uporabljati, zato je utemeljen zahtevek na plačilo uporabnine. Morebitni potrebni in koristni stroški na nepremičnini so lahko predmet samostojnega povračilnega zahtevka toženca, ki zapade ob vrnitvi stvari oziroma ob zahtevku za vrnitev stvari.
ZD člen 81, 84, 133/2, 81, 84, 133/2. ZDen člen 81, 81.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji - pravni učinek oporočnih razpolaganj - odpoved dediščini
Stroški, nastali med postopkom v zvezi z zapuščino, so stroški zapuščine in dediči odgovarjajo zanje enako kot za dolgove zapustnika, to je vsak do višine podedovanega premoženja, ne glede na to, ali je delitev zapuščine že izvršena ali ne (142. člen ZD). Pritožnica bo torej upravičena do povračila ustreznega dela stroškov zapuščine od sodedičev, glede na vrednost njihovega podedovanega dela zapuščine. Po ZD pa ni predvideno, da se v zapuščinskem izvrši poplačilo dolgov zapuščine. Pritožnica bo morala zato svoje terjatve do sodedičev, če se bodo izkazale za sporne (in kolikor se bodo izkazale za sporne), uveljavljati v drugem ustreznem postopku.
URS člen 22, 22. OZ člen 355, 355/1, 355/1-6, 355/2, 355/2, 355/1-6, 355/1, 355.
upravljanje večstanovanjskih stavb - plačilo storitev - spor majhne vrednosti - zastaranje terjatve upravnika
Za opredelitev zastaralnega roka je treba ugotoviti naravo oz. vrsto iztoževane terjatve, ker je od tega dejstva odvisna med drugim tudi dolžina zastaralnega roka.
Pri odločanju o dolžnosti plačila pravdnih stroškov v primeru umika se mora sodišče ukvarjati z vprašanjem, ali je umik posledica izpolnitve zahtevka. Okoliščina, da naj bi bila tožba potrebna, za odločitev o pravdnih stroških v tem primeru ni odločilnega pomena.
razmerja med starši in otroci - ureditev stikov - ukinitev stikov - predlog za izdajo začasne odredbe - postavitev izvedenca
Preden bo prvo sodišče ponovno odločalo o ugovoru nasprotnih udeležencev, saj je na podlagi sklepa z dne 17. 11. 2008 odločeno, da so prepovedani stiki med mladoletnim otrokom in nasprotnimi udeleženci, bo moralo postaviti novega izvedenca, ki bo moral posebej v smeri odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe pojasniti vse tiste okoliščine, ki bi morda kazale na potrebo, da se že med postopkom z začasno odredbo zaščititi otrokove koristi, ker bi mu v nasprotnem nastala nenadomestljiva škoda, posebej bo moral izvedenec pojasniti, na kakšen način bo mogoče ponovno vzpostaviti stik med mld. otrokom in prvim nasprotnim udeležencem, predvsem pa mora izvedenec poleg razgovora z otrokom, opraviti ustrezne psihološke teste, iz katerih bo mogoče ugotoviti pravo voljo mld. otroka do stikov z nasprotnimi udeleženci.
Nezgodno zavarovanje nima odškodninske narave, zato se tudi znesek zavarovalnine ne ravna po nastali škodi (ne predstavlja povrnitve škode), ampak se ravna po zavarovalnini, ki je določena v pogodbi.
originarna pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - društvo
Že v času obstoja dveh "stvarnopravnih" režimov (pravnega režima družbene lastnine in pravnega režima (osebne) lastnine), so civilnopravne osebe, torej tudi društva, lahko imele na zemljiščih in stavbah lastninsko pravico. Društvo je zato lastninsko pravico na nepremičnini lahko pridobilo (tudi) na originaren način - s priposestvovanjem.
odškodninska odgovornost - vzročna zveza - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - delo na lestvi
Delo na lestvah samo po sebi ni nujno nevarno delo, sploh na takih lestvah, kot jih je uporabljala tožnica (s tremi prečkami in podestom), ob tem da vzrok za tožničino poškodovanje niti ni bilo delo na lestvah, temveč odprtje predalnika omare, ko je zaradi teže predalnika in močnega sunka prišlo do poškodbe.
Za škodo od stvari ali dejavnosti se odgovarja ne glede na krivdo le v primerih večje škodne nevarnosti (od običajne).
zakonska zveza – razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze – pravni standard nevzdržnost zakonske zveze – stiki z otrokom – pravica do stikov – omejitev stikov
Toženec je s svojo hčerko surovo ravnal in jo trpinčil že pri njeni starosti štirih mesecev ter je grdo ravnal in pretepal tožnico in je bil zaradi navedenih ravnanj obsojen na enotno kazen enega leta in osmih mesecev zapora. Pravdni stranki že od maja 2004 ne živita več skupaj. Ob navedenih ugotovitvah in ugotovitvi sodišča prve stopnje, da so medsebojni odnosi pravdnih strank porušeni tako, da skupno življenje ni več možno, je nedvomno izkazan pravni standard nevzdržnosti zakonske zveze.
ZPP člen 108, 108. ZST-1 člen 12, 12/2, 12/4, 12, 12/2, 12/4.
oprostitev plačila sodne takse
Če bi sodišče prve stopnje dvomilo o okoliščinah, ki jih je tožnica navedla v prošnji za oprostitev plačila sodnih taks, bi v skladu z določilom 4. odst. 12. čl. ZST-1 lahko samo preverilo navedbe o teh okoliščinah na strani tožnice s pridobitvijo potrebnih podatkov iz uradnih evidenc.
upravnik - upravljanje večstanovanjske hiše - pravica upravnika do povrnitve stroškov opominjanja - spor majhne vrednosti
Stanovanjski zakon ni določal upravičenja upravnika do povrnitve stroškov opominjanja zaradi neplačanih stanovanjskih obveznosti. Te je bilo mogoče zahtevati na podlagi odškodninske odgovornosti lastnika stanovanja, ali če je bilo to pogodbeno dogovorjeno.
V sporu majhne vrednosti je nedopustno izpodbijano dejansko stanje.