ZPP člen 139, 139/3, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7.
zamudna sodba - vročanje - vročanje pravni osebi na naslovu v registru - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - deljena odgovornost
Po 3. odstavku 139. člena ZPP se subjektu vpisa v sodni register vroča na naslovu, navedenem v registru. Tožeči stranki kot toženki bi zato sodišče tožbo toženca (kot tožnika) moralo vročiti na naslovu M..., iz spisovnih podatkov pa je razvidno, da je bila tožnici (kot toženki) toženčeva tožba vročena na naslov njenega predstavništva v Š. L., kar je nepravilno.
V dani prometni situaciji se je oškodovanec z vozilom zaletel v toženčev avtomobil (in ne morebiti obratno), kar utemeljuje materialnopravno oceno sodišča prve stopnje, da je znašal prispevek oškodovanca k prometni nesreči 80 %, toženca pa 20 %. Tega v ničemer ne omajajo trditve glede teže kršitve po določbah ZVCP, saj le-te ne upoštevajo navedenih izpostavljenih konkretnih dejstev, predvsem da se je oškodovanec s svojim vozilom zaletel v toženčevo vozilo.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - negmotna škoda - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - huda oblika skaženosti - soprispevek k nastanku škodnega dogodka
Sodišče prve stopnje je prenizko vrednotilo tudi ugotovitve izvedenca glede duševnih bolečin zaradi skaženosti, ko je za to obliko škode prisodilo odškodnino v višini 1.500,00 EUR. Iz mnenja izvedenca namreč izhaja, da je bil tožeči stranki med zdravljenjem odstranjen popek, da ima veliko, večkrat ponavljano postoperativno kožno brazgotino, ki sega čez ves sprednji del trebuha in je tako groba in široka, da jo nikakor ni moč zakriti. Vse to brez dvoma za tožnico predstavlja hudo obliko skaženosti. Zato je pritožbeno sodišče ocenilo, da je pravična in primerna odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti v višini 2.800,00 EUR in je prisojeno odškodnino iz tega naslova zvišalo za 1.300,00 EUR.
Sodišče pravilno uporabi materialno pravo (Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest), le to pa nalaga, da se nujno potrebna dela izvajajo v skladu z roki, določenimi v izvedbenem programu vzdrževanja. V omenjenem izvedbenem programu je določena njegova dolžnost, da skrbi za poledenelo cestišče, in glede na ugotovljeno dejansko stanje (da cesta ni bila poledenela, je pa zaradi zime in noči grozila nevarnost, da bi se lahko pojavila poledica), je zavarovanec prvotožene stranke z zadostno skrbnostjo nadziral cesto in kasneje tudi posipal.
Izračun rente je dejansko in ne materialnopravno vprašanje.
Pri spremembi naturalnega preživljanja v denarno rento se ta določa glede na vrednost dogovorjenega dosmrtnega preživljanja, ne pa glede na preživninske potrebe upravičenca.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagateljev, ker nista predložila listine o prenehanju Prosvetnega društva C. J. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Za izkaz pravnega nasledstva Občine R. morata predlagatelja izkazati, da je Prosvetno društvo C. J. prenehalo obstajati. To predlagatelja lahko dokažeta le z listino o prenehanju društva (v konkretnem primeru z odločbo pristojnega organa, izdano na podlagi 42. člena ZDru). Zgolj navedba, da je društvo prenehalo obstajati in da je premoženje na podlagi zakona prešlo na Občino R., ne zadošča, da bi se predlagani vpis v zemljiški knjigi izvršil.
ZPP člen 249, 339/2-14. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 46, 47, 47/2.
nagrada izvedenca - odmera nagrade izvedenca
Konkretna odmera, čeprav sicer res ni podrobneje obrazložena, očitno temelji na specificiranem stroškovniku, ki ga je predložila izvedenka skupaj z navedeno dopolnitvijo izvedenskega mnenja in ki ga vsaka od strank lahko vsak trenutek vpogleda in preveri. Zaradi navedenega pritožbeni očitek, da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, ni utemeljen, očitana absolutno bistvena kršitev postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, pa ni podana.
skupno premoženje zakoncev - razpolaganje zakoncev s skupnim premoženjem – obličnost
Za sporazumno razpolaganje zakoncev s skupnim premoženjem se ne zahteva nobena obličnost. Za dogovor med zakoncema po 2. odstavku 52. člena ZZZDR, da bo eden od njiju razpolagal s skupnim premoženjem ali njegovim delom, zadošča neoblično strinjanje drugega zakonca.
Osebna vročitev se opravi tako, da naslovnik pisno potrdi njen prejem, če tega ne stori, se vročitev šteje za opravljeno v roku 15 dni po prejemu obvestila, v katerem mora biti naslovnik obveščen o kraju in času, kjer lahko pisanje dvigne in opozorjen na posledice, če tega ne stori (3. in 4. odst. 142. člena ZPP). Ker je bila poštna pošiljka s sodbo vložena v poštni predal toženčevega pooblaščenca, ne da bi bil le-ta pozvan, da jo osebno prevzame, in brez pouka o posledicah, je bila vročitev opravljena takrat, ko je odvetnik pošiljko sprejel.
URS člen 5, 8, 14, 23, 25, 26, 8, 14, 23, 25, 26, 5. OZ člen 179, 179. EKČP člen 6, 6/1, 13, 41.
pravna praznina - duševne bolečine zaradi sojenja v nerazumnem roku - neposredna uporaba določb ustave rs - neposredna uporaba mednarodne pogodbe - objektivna odgovornost države - uporaba pravne analogije - kršitev temeljnih pravic - sojenje v nerazumnem roku
Po analogiji ni mogoče uporabiti določb zakona, ki ob nastanku spornega razmerja še ni veljal.
Če zaskrbljenost pri tožniku ni bila niti tolikšna, da bi se o postopku ustrezno informiral, v nobenem primeru ni mogoče govoriti o tem, da je tožnik trpel takšne duševne bolečine, ki bi narekovale prisojo odškodnine.
ZDR člen 204, 204/4. ZJU člen 24, 25, 25/2, 91, 91/2. ZSPJS člen 22.a. Uredba o pogojih in višini dodatka za povečan obseg dela člen 2, 2/4.
javni uslužbenec – dodatek za povečan obseg dela – denarna terjatev – neposredno sodno varstvo
Zahtevka za plačilo dodatka za povečan obseg dela ni mogoče obravnavati kot denarno terjatev, ki bi jo tožnik lahko uveljavljal neposredno pred sodiščem, saj mora predstojnik oziroma direktor uporabnika proračuna za posamezni mesec na podlagi pisnega dogovora z javnim uslužbencem sprejeti poseben sklep, v katerem se določi višina dodatka in čas, v katerem dodatek javnemu uslužbencu pripada.
ZZZDR člen 200, 201, 200, 201. ZTLR člen 12/1, 12/1. SZ člen 9, 111, 117, 9, 111, 117. ZLNDL člen 1, 2, 3, 1, 2, 3. ZEN člen 8/1, 8/1.
privatizacija stanovanjske hiše - prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču - materialnopravno napačna vknjižba
Pri presoji materialnopravne utemeljenosti vknjižbe lastninske pravice po ZLNDL je potrebno preveriti, kdo je v času lastninjenja imel dejansko pravico uporabe na nepremičnini, ki je predmet lastninjenja, in ali morebiti lastninjenje ni bilo izvedeno že po drugih predpisih. ZLNDL se je namreč uporabljal le subsidiarno. V primeru, ko je bila dejanska imetnica pravice uporabe Republika Slovenija in so bila na parceli družbena stanovanja in stanovanjske hiše, je bilo lastninjenje za zgradbo izvedeno že po 111. členu SZ. Če je imetnik stanovanjske pravice po določilih SZ/91 kupil stanovanjsko hišo, je na stanovanju pridobil lastninsko pravico, na funkcionalnem zemljišču pa zgolj pravico uporabe.
Prejšnji lastnik nacionaliziranega nezazidanega gradbenega zemljišča, ki je uveljavljal prednostno pravico uporabe za gradnjo, je to pravico izgubil, če v treh letih od dneva vročitve odločbe Občinskega ljudskega odbora, da mu je bilo zemljišče dano v uporabo, ni zgradil hiše, ki izpolnjuje pogoje, določene z gradbenimi predpisi in urbanističnim načrtom ali odlokom ljudskega odbora.
zakonska zveza – razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze – pravni standard nevzdržnost zakonske zveze – stiki z otrokom – pravica do stikov – omejitev stikov
Toženec je s svojo hčerko surovo ravnal in jo trpinčil že pri njeni starosti štirih mesecev ter je grdo ravnal in pretepal tožnico in je bil zaradi navedenih ravnanj obsojen na enotno kazen enega leta in osmih mesecev zapora. Pravdni stranki že od maja 2004 ne živita več skupaj. Ob navedenih ugotovitvah in ugotovitvi sodišča prve stopnje, da so medsebojni odnosi pravdnih strank porušeni tako, da skupno življenje ni več možno, je nedvomno izkazan pravni standard nevzdržnosti zakonske zveze.
vložitev tožbe po odvetniku - predložitev pooblastila - vloga odvetnika brez pooblastila - nepopolna vloga - zavrženje tožbe
Vloga odvetnika, ki ji manjka pooblastilo, je nedvomno vloga odvetnika (v imenu stranke) in ne stranke same. Če vlogi, ki jo je vložil odvetnik, ki je sam sebe označil kot pooblaščenca stranke, nekaj manjka, je to vloga bodisi brez pooblastila bodisi nepopolna vloga odvetnika (ne pa stranke). Tudi ob razlagi, da gre za nepopolno vlogo odvetnika, bi bilo treba takšno vlogo v skladu z 2. odstavkom 108. člena ZPP zavreči.
ugotavljanje dedičev - smrt dediča pred zapuščinskim postopkom - vstop dedičev umrlega dediča
Dedič vstopi v položaj zapustnika v trenutku zapustnikove smrti. V primeru, ko potomci, ki preživijo zapustnika, umrejo še pred (ali) tekom zapuščinskega postopka, je zato treba ugotoviti, kdo so njihovi dediči, in ne le, kdo so njihovi potomci.
S pravnomočno sodbo naložena izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila bi na podlagi 5. točke 1. odst. 40. člena ZZK-1 zadoščala za vpis v zemljiško knjigo, če ne bi bila nepremičnina, ki je predmet prodajne pogodbe, ki jo nadomešča pravnomočna sodba, kmetijsko zemljišče.
Pravnomočna sodba ne more nadomeščati odobritve pravnega posla, ki je v pristojnosti upravnega organa in ki glede na določbo 2. odst. 38. člena ZZK-1 predstavlja listino, ki mora biti predložena zemljiškoknjižnemu dovolilu.
nepremoženjska škoda - poškodba pri delu - padec z lestve - soprispevek oškodovanca - višina odškodnine - Invalidnina - valorizacija - prepoved spremembe sodbe v škodo pritožnika - stroški izvedenin
Toženkin zavarovanec za nastanek škodnega dogodka odgovarja tako objektivno kakor tudi krivdno. V konkurenci s tako odgovornostjo delodajalca se pokaže tožnikova opisana "delna" opustitev skrbi za lastno varnost (zgolj predlog, naj mu kdo lestev drži, ne pa tudi bolj varen predlog, naj se mu da daljša lestev), manjšega pomena in jo je mogoče glede na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi materialnega prava oceniti zgolj kot 10% soprispevek k škodnemu dogodku.
Pri prisoji denarne odškodnine je potrebno upoštevati tudi invalidnino, ki jo tožnik mesečno prejema. Vendar pa je invalidnina le ena od večih okoliščin primera, ki vplivajo na prisojo pravične denarne odškodnine. Glavno vodilo pri oceni invalidnine je korist, ki jo bo oškodovanec od njenega prejemanja imel. Pri oceni, ali in koliko invalidnina vpliva na odmero pravične denarne odškodnine, se poleg individualnih značilnosti oškodovanca, njegove prizadetosti in višine mesečne invalidnine, uporabi pravilo po prostem preudarku, ne pa matematični izračun.
solastnina - pravica zahtevati delitev - način delitve
Res SPZ kot primarni način predvideva razdružitev solastnine s fizično delitvijo, vendar tako, da vsak od solastnikov dobi del prej solastne stvari kot samostojne stvari. Ni pa predvidena možnost, da bi del nepremičnine dobili le nekateri solastniki, drugi udeleženci pa bi na preostali nepremičnini ostali solastniki, njihova skupnost pa bi prenehala s civilno delitvijo. Taka delitev bi bila možna le ob soglasju vseh ali če bi eden od solastnikov prevzel celotno nepremičnino, ostalim pa bi izplačal sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče (5. odst. 70. člena SPZ).