ZPP člen 108, 108. ZST-1 člen 12, 12/2, 12/4, 12, 12/2, 12/4.
oprostitev plačila sodne takse
Če bi sodišče prve stopnje dvomilo o okoliščinah, ki jih je tožnica navedla v prošnji za oprostitev plačila sodnih taks, bi v skladu z določilom 4. odst. 12. čl. ZST-1 lahko samo preverilo navedbe o teh okoliščinah na strani tožnice s pridobitvijo potrebnih podatkov iz uradnih evidenc.
ZZZDR člen 105, 106/1, 129, 129a, 105, 106/1, 129, 129a. ZPP člen 253/1, 253/1.
razmerja med starši in otroci - varstvo in vzgoja otrok - ureditev stikov z otrokom - skupno skrbništvo - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - določitev preživnine - zaslišanje izvedenca na glavni obravnavi
Sodni izvedenec je tudi ugotovil, da gre pri tožniku za bistveno bolj stanovitno osebo, pri toženki pa za egocentrično (nezrelo) in odvisno osebnost, ki je v odnosu do svojega zdravja nekritična, saj številnih napotitev na zdravljenje svoje odvisnosti ni sprejela. Nezdravljenje te odvisnosti bo zgolj stopnjevalo neustrezno vedenje toženke, ki otroka spravlja v vedno večjo stisko, strah in sram, čim starejša postajata. Vsled tega je sodni izvedenec ugotovil, da je tožnik tisti, ki zna delovati v največjo korist otrok na področju oskrbe in vzgoje ter je zato po njegovem mnenju v korist otrok, da se zaupata očetu. Sodišče prve stopnje je sledilo ugotovitvam pristojnega centra za socialno delo in sodnega izvedenca ter otroka dodelilo tožniku v varstvo in vzgojo.
ZDR člen 31, 32, 35, 110, 111, 111/1, 111/1-2. ZPol člen 30.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – policist
Za presojo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bistveno, ali delodajalcu zaradi delavčeve kršitve pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja nastane škoda.
Pri presoji dolžnosti sodišča v okviru materialnega procesnega vodstva (285. čl. ZPP) je treba v vsakem konkretnem primeru upoštevati tudi dolžnost strank, da skrbno oblikujejo tožbeni zahtevek in ga prilagodijo dejanskim okoliščinam, na katere se sklicujejo (in obratno). Drugačno stališče bi lahko aktivnosti sodišča v pravdi približalo odvetniškim, kar je v nasprotju z ustavnim načelom o nepristranosti sojenja (23. čl. URS).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni nezakonita, ker v opisih del za posamezna delovna mesta, na katera je bilo prenesene delo z delokroga delovnega mesta vodje kadrovske službe, na katerem je delal tožnik, niso navedene naloge, ki jih je pred odpovedjo opravljal tožnik. Prav tako ni bistveno, ali je tožena stranka pravno formalno pravilno sprejela akt o sistemizaciji delovnih mest, bistveno je le, da je organizacijsko spremembo dejansko izvedla, tako da je delo, ki ga je prej opravljal tožnik, razdelila med ostale delavce.
URS člen 125, 125. ZS člen 3/2, 3/2. ZST-1 člen 12, 12/1, 39, 12, 12/1, 39. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju člen 1, 2, 1, 2.
oprostitev plačila sodnih taks - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - exceptio illegalis
Obrazec, ki ga predpisuje Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju, vlagatelju dodatno nalaga, da mora izjavi o premoženjskem stanju (ki mora biti priložena predlogu za oprostitev plačila sodnih taks) obvezno priložiti dokazila o prejetih plačah in drugih prejemkih iz dela v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za vsak mesec posebej za vlagatelja in družinske člane.
Takšna ureditev Pravilnika pa ne predstavlja zgolj izvrševanja ZST-1 (kar je lahko naloga pravilnika), saj Pravilnik ne ostaja (kot bi moral) v mejah zakonske ureditve, ampak nedopustno samostojno uvaja novo oz. dodatno obveznost.
Ker je sodnik pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon, določbe Pravilnika, ki slednjemu nasprotuje, ne sme uporabiti.
V konkretnem primeru, ko niti ni izkazano, da bi zemljiškoknjižno sodišče dovolilo zaznambo spora, in ko nobena od strank niti ne zatrjuje, da obstaja nevarnost vpisa na podlagi sodne odločbe, ni mogoče trditi, da neučinkovanje prepovedi odtujitve in obremenitve, ko gre za konkurenco vpisa, ki se v pravdi uveljavlja s tožbo z opisom na podlagi sodne odločbe, odvzema pravni interes tožnici za uveljavitev predlagane začasne odredbe.
ZOZP člen 21, 21. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 254, 254/2, 254/3. OZ člen 149, 149.
nesreča, ki jo povzročijo premikajoča se vozila - direktna tožba - vzročna zveza - dokazno breme - dokazni standard
Tožnik zahteva plačilo odškodnine neposredno od zavarovalnice s t. i. direktno tožbo (21. čl. ZOZP). Ker gre za objektivno odgovornost, saj imetnik motornega vozila v odnosu do drugih (torej "neimetnikov" motornih vozil, tudi do sopotnikov), odgovarja ne glede na krivdo, bi moral tožnik trditi in dokazati, da mu je nastala škoda in da je nastanek škode v zvezi z nevarno stvarjo toženkine zavarovanke. Tožnik pa ni dokazal, da je prišlo do škodnega dogodka oziroma da je podana vzročna zveza med dogodkom in njegovo poškodbo.
postopek v sporih majhne vrednosti - izostanek z naroka - sodba na podlagi odpovedi - zahteva, da se opravi narok
Za uporabo 3. odstavka 454. člena ZPP je potrebna izrecna zahteva tožeče stranke, da sodišče opravi narok, in torej ne zadostuje že to, da v tožbi ali pripravljalni vlogi predlaga zaslišanje priče ali stranke.
prisilna sklenitev pogodbe - sodna sklenitev pogodbe - pridobitni način - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - pridobitev lastninske pravice na podlagi sodne odločbe
Tudi če je pogodba sklenjena prisilno (zajeta v sodbi), gre za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice. Ta se na nepremičnini zato pridobi z vpisom v zemljiško knjigo.
odločanje o vpisih v zemljiško knjigo - utemeljenost zahtevka za vpis
Zemljiškoknjižno sodišče pri presoji utemeljenosti zahtevka za vpis ni pristojno za presojanje veljavnosti pravnega posla, ki je podlaga za zemljiškoknjižni vpis (5. odst. 149. člena ZZK-1).
ZTLR člen 72, 72/2. ZOR člen 61. OZ člen 46. SPZ člen 27, 28, 41.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - zmota o predmetu - zunajknjižno priposestvovanje - dobroverna posest - opravičljiva zmota - običajna skrbnost v pravnem prometu - dobrovernost pravnega naslednika - zmotna uporaba materialnega prava
Priposestvovalec mora biti prepričan, da je stvar njegova, in to tudi, potem ko je z neko povprečno skrbnostjo razmislil o vseh okoliščinah. Celotno ravnanje priposestvovalca mora utemeljevati sklep, da je ravnal vestno oziroma da ni opustil običajne potrebne skrbnosti.
SPZ člen 43, 43/2, 44, 44/1. ZNP člen 37, 132, 136, 136/5 . ZPP člen 7, 7/2, 108, 108/2, 286.
postopek za ureditev meje - meja med javnim dobrom in zemljiščem v zasebni lasti – močnejša pravica – zadnja mirna posest – priposestvovanje – javno dobro – predlagalni nepravdni postopek – razpravno načelo – navajanje dejstev in dokazov – prekluzija
Meje med
javnim dobrom ter zemljiščem v zasebni lasti ni mogoče urediti po zadnji mirni posesti.
Predlagalni nepravdni postopki so glede zbiranja procesnega gradiva blizu pravdnemu postopku (razpravno načelo). Zato je v teh postopkih na mestu tudi smiselna uporaba pravil o prekluziji.
ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 51/2, 59, 59/2. ZPP člen 8, 243, 251, 253, 254.
izvenzakonska skupnost - skupno premoženje - delež na skupnem premoženju - vlaganja v hišo, ki je bila posebno premoženje enega zakonca - izvedenec - dokazovanje z izvedenci
Za obstoj izvenzakonske skupnosti z enakimi posledicami za partnerja, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, ni nujno, da morata ves čas živeti skupaj na istem naslovu. Če zaradi dela, stanovanjskih razmer ali drugih razlogov sporazumno nista skupaj, njuna skupnost pa ima značilnosti življenjske skupnosti v smislu ekonomske soodvisnosti, čustvene pripadnosti in intimne povezanosti, so pogoji za izenačenost take skupnosti z življenjem v zakonski zvezi izpolnjeni.
ZOR člen 185, 185/1, 185/4. ZGD člen 5, 5/1. ZPP člen 8, 163, 163/2, 224. ZGD-1 člen 7.
samostojni podjetnik - odgovornost za obveznosti - povrnitev gmotne škode - vzpostavitev prejšnjega stanja in denarna odškodnina - prosta presoja dokazov - načelo proste presoje dokazov - pravdni stroški - zahteva za povrnitev stroškov
Določba 1. odstavla 5. člena ZGD predpisuje izključno vezanost premoženja na osebo podjetnika ter tudi enotnost osebnega in podjetniškega premoženja.
Določba člena 185 ZOR primarno predpisuje vzpostavitev prejšnjega stanja, vendar pa sodišče prisodi odškodnino, če jo oškodovanec zahteva, razen če okoliščine primera opravičujejo vzpostavitev prejšnjega stanja (1. in 4. odstavek 185. člena ZOR).
ZPP člen 245/3, 254, 254/2, 245/3, 254, 254/2. OZ člen 179, 179.
povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina -odmera odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - postavitev novega izvedenca
Izvedenec je poškodbe opredelil po več klasifikacijah ter poudaril, da se klasifikacija po Erdmannu v kirurški praksi le redko uporablja. Ne glede na klasifikacijo iz izvedenskega mnenja izhaja, da je možnost bodočih občasnih zmernih glavobolov, ki so posledica obravnavanih poškodb, pri oškodovanki nemogoče povsem izključiti. Pritožbena navedba tožene stranke, da obravnavana poškodba ne pušča trajnih posledic, tako ni utemeljena in je, kot rečeno, sodišče prve stopnje tožeči stranki pravilno prisodilo tudi odškodnino za duševne bolečine zaradi trajno zmanjšanih življenjskih aktivnosti.
Če služnostna pravica nastane originarno (na podlagi priposestvovanja), zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni sklepčen.
Dikcija "po obstoječi dovozni poti", ki v izreku sodbe opredeljuje potek ugotovljene služnostne poti je sicer res nekoliko netipična (v smislu, da potek služnostne poti ni določen z merami po dolžini in širini), vendar pa to ne pomeni, da zaradi tega ni zadoščeno pravnemu standardu natančnega opisa (19. čl. ZZK-1) oziroma da zaradi tega ni jasen obseg pravice služnostnega upravičenca in da lastnica služečega zemljišča nima pravnega varstva.
Pri t. i. nepravem priposestvovanju služnosti začetek teka priposestvovalne dobe sovpade z začetkom dejanskega izvrševanja služnosti.
izvršba na nepremičnine - domik nepremičnine - odredba o prodaji - javna dražba - pogoji za prodajo - nezakonitost javne dražbe - nezakonitost sklepa o domiku
Ker je sodišče prve stopnje prodajalo nepremičnine pod drugačnimi pogoji, kot so bili navedeni v odredbi o prodaji, je opravljena javna dražba nezakonita, posledično pa je nezakonit tudi izpodbijani sklep o domiku, sprejet na podlagi tako vodene javne dražbe.