zavrženje tožbe – rok za vložitev tožbe – pristojnost sodišča
Pri odstopu zadeve pristojnemu sodišču ostanejo v veljavi procesna dejanja, opravljena pred nepristojnim sodiščem, v veljavi pa ostanejo tudi vsi materialnopravni in procesno pravni učinki vložene tožbe. Tožnik tako ni zamudil roka za vložitev tožbe za razveljavitev sklepa o izbiri direktorja po 36. čl. ZZ, saj je tožba pravočasno prispela na nepristojno sodišče in bila kasneje s sklepom odstopljena pristojnemu sodišču.
pogodba o delu - dokazna ocena - prosta presoja dokazov
Ob dejanski ugotovitvi, da so bili dnevniki na gradbišču tako tožencu kot naročniku na razpolago, da je lahko vanje vpogledal, bi le-ta lahko odreagiral, če se z vpisanimi podatki ne bi strinjal. Če tega ni storil, je kasnejšo nepreverljivost teh podatkov šteti v njegovo breme.
ZPP člen 108, 108. ZST-1 člen 12, 12/2, 12/4, 12, 12/2, 12/4.
oprostitev plačila sodne takse
Če bi sodišče prve stopnje dvomilo o okoliščinah, ki jih je tožnica navedla v prošnji za oprostitev plačila sodnih taks, bi v skladu z določilom 4. odst. 12. čl. ZST-1 lahko samo preverilo navedbe o teh okoliščinah na strani tožnice s pridobitvijo potrebnih podatkov iz uradnih evidenc.
Glede ugotovitve, da lestev ni imela vseh protizdrsnih nastavkov, sodišče prve stopnje ni opravilo dolžne dokazne ocene. Tožena stranka je takšne trditve tožnice tekom postopka na prvi stopnji prerekala, zato bi moralo sodišče njene trditve presoditi na podlagi vestne, skrbne in celovite dokazne ocene v skladu z 8. členom ZPP. Sodišče prve stopnje je kršilo pravico strank do učinkovite izjave v postopku tudi s tem, ko ni obrazložilo zavrnitve substanciranih dokaznih predlogov tožeče stranke za postavitev izvedenca s področja varstva pri delu ter rekonstrukcijo škodnega dogodka.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je v konkretnem primeru stvarna služnost (že) nastala s priposestvovanjem. Priposestvovanje nadomešča pomanjkljivost pravnega posla, iz katerega sicer izhaja obveznost ustanoviti služnost, ne vsebuje pa zemljiškoknjižnega dovolila. Ker sta torej toženca stvarno služnost pridobila na izviren način že v letu 1998, sta s tem izgubila možnost oziroma pravni interes za uveljavljanje tožbenega zahtevka še na obligacijskopravni podlagi (izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine).
ZZZDR člen 105, 106/1, 129, 129a, 105, 106/1, 129, 129a. ZPP člen 253/1, 253/1.
razmerja med starši in otroci - varstvo in vzgoja otrok - ureditev stikov z otrokom - skupno skrbništvo - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - določitev preživnine - zaslišanje izvedenca na glavni obravnavi
Sodni izvedenec je tudi ugotovil, da gre pri tožniku za bistveno bolj stanovitno osebo, pri toženki pa za egocentrično (nezrelo) in odvisno osebnost, ki je v odnosu do svojega zdravja nekritična, saj številnih napotitev na zdravljenje svoje odvisnosti ni sprejela. Nezdravljenje te odvisnosti bo zgolj stopnjevalo neustrezno vedenje toženke, ki otroka spravlja v vedno večjo stisko, strah in sram, čim starejša postajata. Vsled tega je sodni izvedenec ugotovil, da je tožnik tisti, ki zna delovati v največjo korist otrok na področju oskrbe in vzgoje ter je zato po njegovem mnenju v korist otrok, da se zaupata očetu. Sodišče prve stopnje je sledilo ugotovitvam pristojnega centra za socialno delo in sodnega izvedenca ter otroka dodelilo tožniku v varstvo in vzgojo.
odškodninska odgovornost - nesreča na smučišču - trčenje dveh smučarjev - konkurenca vzrokov
Da bi sodišče torej lahko pravilno ugotovilo, ali in katera od pravdnih strank je nedopustno ravnala in torej kršila pravila ZVSmuč ter ali obstaja deljena odgovornost, bo treba v ponovljenem postopku opraviti ogled na kraju samem, natančno zaslišati obe pravdni stranki in obe priči, ki sta bili očividki nezgode o tem, kje se je nahajal toženec pred pričetkom zavoja, nato pa glede na mesto nezgode, ki je bilo že ugotovljeno, s pomočjo izvedenca smučarske stroke, z upoštevanjem povprečnih hitrosti na konkretnem terenu, z upoštevanjem smuči, ki sta jih pravdni stranki uporabljali in načina vožnje ene in druge, ugotoviti tudi približen položaj tožnika v tem trenutku in njuno gibanje do trčenja ter v nadaljevanju odgovoriti tudi na vprašanje preglednosti terena, torej na vprašanje ali bi tožnik toženca pred pričetkom njegovega zavoja lahko videl ali ne oziroma kdaj bi ga sploh lahko videl in seveda tudi na vprašanje, ali bi tožnika lahko videl toženec in kdaj.
Ker je tudi ustno sklenjeni dogovor o višini plače veljaven in ker tožena stranka ni dokazala, da je tožniku tako dogovorjeno plačo plačala, je njegov tožbeni zahtevek za plačilo med prejeto in dogovorjeno plačo utemeljen.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0053668
ZPPSL člen 37, 63, 37, 63. OZ člen 1028, 1031, 1028, 1031.
kreditna pogodba - ugovor zastaranja - poroštvo - regresna pravica
Pri presoji učinkovanja prisilne poravnave so merodajni datumi nastanka obveznosti in ne njihove zapadlosti zato, ker se z dnem začetka postopka prisilne poravnave vse obstoječe terjatve do dolžnika štejejo za dospele (37. člen ZPPSL).
V konkretnem primeru, ko niti ni izkazano, da bi zemljiškoknjižno sodišče dovolilo zaznambo spora, in ko nobena od strank niti ne zatrjuje, da obstaja nevarnost vpisa na podlagi sodne odločbe, ni mogoče trditi, da neučinkovanje prepovedi odtujitve in obremenitve, ko gre za konkurenco vpisa, ki se v pravdi uveljavlja s tožbo z opisom na podlagi sodne odločbe, odvzema pravni interes tožnici za uveljavitev predlagane začasne odredbe.
ZOZP člen 21, 21. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 254, 254/2, 254/3. OZ člen 149, 149.
nesreča, ki jo povzročijo premikajoča se vozila - direktna tožba - vzročna zveza - dokazno breme - dokazni standard
Tožnik zahteva plačilo odškodnine neposredno od zavarovalnice s t. i. direktno tožbo (21. čl. ZOZP). Ker gre za objektivno odgovornost, saj imetnik motornega vozila v odnosu do drugih (torej "neimetnikov" motornih vozil, tudi do sopotnikov), odgovarja ne glede na krivdo, bi moral tožnik trditi in dokazati, da mu je nastala škoda in da je nastanek škode v zvezi z nevarno stvarjo toženkine zavarovanke. Tožnik pa ni dokazal, da je prišlo do škodnega dogodka oziroma da je podana vzročna zveza med dogodkom in njegovo poškodbo.
Glede na trditveno in dokazno podlago strank, ko je tožeča stranka zatrjevala in dokazovala kršitev in način kršitve zavarovalne pogodbe (izguba zavarovalnih pravic zaradi vožnje pod vplivom alkohola) ter izplačilo in višino izplačane odškodnine oškodovancu, na drugi strani pa ji je tožena stranka kot kršitelj pogodbe (med drugim) očitala, da ni pravilno likvidirala škode, ker je bilo izplačilo previsoko, je moralo sodišče kot predhodno vprašanje presoditi celotni škodni dogodek, zaradi katerega je prišlo do izplačila odškodnine oškodovancu kot tretji osebi. Utemeljenost izplačane odškodnine je treba presojati po načelih obligacijskega prava. Zato ima zavarovanec oziroma odgovorna oseba vse ugovore (po temelju in po višini), kot bi jih imel v odškodninski pravdi, katere podlaga je deliktna obveznost.
SPZ člen 43, 43/2, 44, 44/1. ZNP člen 37, 132, 136, 136/5 . ZPP člen 7, 7/2, 108, 108/2, 286.
postopek za ureditev meje - meja med javnim dobrom in zemljiščem v zasebni lasti – močnejša pravica – zadnja mirna posest – priposestvovanje – javno dobro – predlagalni nepravdni postopek – razpravno načelo – navajanje dejstev in dokazov – prekluzija
Meje med
javnim dobrom ter zemljiščem v zasebni lasti ni mogoče urediti po zadnji mirni posesti.
Predlagalni nepravdni postopki so glede zbiranja procesnega gradiva blizu pravdnemu postopku (razpravno načelo). Zato je v teh postopkih na mestu tudi smiselna uporaba pravil o prekluziji.
postopek v sporih majhne vrednosti - izostanek z naroka - sodba na podlagi odpovedi - zahteva, da se opravi narok
Za uporabo 3. odstavka 454. člena ZPP je potrebna izrecna zahteva tožeče stranke, da sodišče opravi narok, in torej ne zadostuje že to, da v tožbi ali pripravljalni vlogi predlaga zaslišanje priče ali stranke.
ZASP člen 99, 99, 99, 99. OZ člen 634, 634/1, 634/2, 634, 634/1, 634/2, 634, 634/1, 634/2, 634, 634/1, 634/2.
Naročnik mora naročeno in prevzeto avtorsko delo pregledati, takoj ko je to po običajnem teku stvari mogoče, in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti avtorja.
SPZ člen 115, 116, 116/1, 116/1-1, 117, 118. OZ člen 197.
etažna lastnina - razmerja med etažnimi lastniki - pravice in obveznosti na skupnih delih stavbe - izdatek za drugega - neupravičena pridobitev - pravila vračanja
Objekt se je ogreval prek uporabe skupnega sistema centralnega ogrevanja, ki ni omogočal merjenja individualne energetske porabe po posameznih stanovanjih. Ker gre za stroške, ki nastajajo znotraj skupnega dela stavbe, sta jih toženki (etažni lastnici) dolžni kriti sorazmerno s svojim solastniškim deležem, saj pogodba o medsebojnih razmerjih ni bila sklenjena. Posamezni etažni lastnik z enostranskim ravnanjem ne more vplivati na zakonsko (ali pogodbeno) obveznost, ki je torej neodvisna od tega, ali sta ogrevanje dejansko uporabljali ali ne. Ker je te stroške iz lastnih sredstev poravnala tožeča stranka, je njen zahtevek za povračilo utemeljen.