Država z otroškim dodatkom kot pravico iz socialnega varstva ne nadomešča dela sredstev, ki ga morajo otrokom nuditi starši, temveč le pomaga materialno šibkejšim staršem pri vzgoji in varstvu otrok s tem, da jim zagotavlja dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje. Zato otroški dodatek na določitev preživnine nima vpliva.
ZZZDR člen 200, 201, 200, 201. ZTLR člen 12/1, 12/1. SZ člen 9, 111, 117, 9, 111, 117. ZLNDL člen 1, 2, 3, 1, 2, 3. ZEN člen 8/1, 8/1.
privatizacija stanovanjske hiše - prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču - materialnopravno napačna vknjižba
Pri presoji materialnopravne utemeljenosti vknjižbe lastninske pravice po ZLNDL je potrebno preveriti, kdo je v času lastninjenja imel dejansko pravico uporabe na nepremičnini, ki je predmet lastninjenja, in ali morebiti lastninjenje ni bilo izvedeno že po drugih predpisih. ZLNDL se je namreč uporabljal le subsidiarno. V primeru, ko je bila dejanska imetnica pravice uporabe Republika Slovenija in so bila na parceli družbena stanovanja in stanovanjske hiše, je bilo lastninjenje za zgradbo izvedeno že po 111. členu SZ. Če je imetnik stanovanjske pravice po določilih SZ/91 kupil stanovanjsko hišo, je na stanovanju pridobil lastninsko pravico, na funkcionalnem zemljišču pa zgolj pravico uporabe.
Prejšnji lastnik nacionaliziranega nezazidanega gradbenega zemljišča, ki je uveljavljal prednostno pravico uporabe za gradnjo, je to pravico izgubil, če v treh letih od dneva vročitve odločbe Občinskega ljudskega odbora, da mu je bilo zemljišče dano v uporabo, ni zgradil hiše, ki izpolnjuje pogoje, določene z gradbenimi predpisi in urbanističnim načrtom ali odlokom ljudskega odbora.
ZOZP člen 21, 21. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 254, 254/2, 254/3. OZ člen 149, 149.
nesreča, ki jo povzročijo premikajoča se vozila - direktna tožba - vzročna zveza - dokazno breme - dokazni standard
Tožnik zahteva plačilo odškodnine neposredno od zavarovalnice s t. i. direktno tožbo (21. čl. ZOZP). Ker gre za objektivno odgovornost, saj imetnik motornega vozila v odnosu do drugih (torej "neimetnikov" motornih vozil, tudi do sopotnikov), odgovarja ne glede na krivdo, bi moral tožnik trditi in dokazati, da mu je nastala škoda in da je nastanek škode v zvezi z nevarno stvarjo toženkine zavarovanke. Tožnik pa ni dokazal, da je prišlo do škodnega dogodka oziroma da je podana vzročna zveza med dogodkom in njegovo poškodbo.
ZP-1-UPB3 člen 22, 22/3, 44, 44/1, 202, 202/5. ZIKS-1 člen 138. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - kazenske točke - izvršitev stranske sankcije - tečaj varne vožnje - izbris kazenskih točk
Ker se kazenske točke izvršijo z vpisom v evidenco kazenskih točk, te pa so bile vpisane v skupno evidenco kazenskih točk pred potekom dveh let od pravnomočnosti odločb o prekršku, s katerimi so bile izrečene, je zmotno stališče storilčevega zagovornika, da je prišlo do zastaranja izvršitve kazenskih točk po plačilnih nalogih PP Š. p. J., PP R. S. in PP P. in da jih zato prvostopenjsko sodišče pri izdaji izpodbijanega sklepa ne bi smelo upoštevati.
prisilna sklenitev pogodbe - sodna sklenitev pogodbe - pridobitni način - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - pridobitev lastninske pravice na podlagi sodne odločbe
Tudi če je pogodba sklenjena prisilno (zajeta v sodbi), gre za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice. Ta se na nepremičnini zato pridobi z vpisom v zemljiško knjigo.
odločanje o vpisih v zemljiško knjigo - utemeljenost zahtevka za vpis
Zemljiškoknjižno sodišče pri presoji utemeljenosti zahtevka za vpis ni pristojno za presojanje veljavnosti pravnega posla, ki je podlaga za zemljiškoknjižni vpis (5. odst. 149. člena ZZK-1).
Sodna praksa je zavzela stališče in zato ni dvoma, da mokra tla predstavljajo nevarno stvar (zlasti če so tla mokra, kjer se tega ne pričakuje) in torej gre za objektivno odškodninsko odgovornost. V tem primeru pa je situacija drugačna.
URS člen 5, 8, 14, 23, 25, 26, 8, 14, 23, 25, 26, 5. OZ člen 179, 179. EKČP člen 6, 6/1, 13, 41.
pravna praznina - duševne bolečine zaradi sojenja v nerazumnem roku - neposredna uporaba določb ustave rs - neposredna uporaba mednarodne pogodbe - objektivna odgovornost države - uporaba pravne analogije - kršitev temeljnih pravic - sojenje v nerazumnem roku
Po analogiji ni mogoče uporabiti določb zakona, ki ob nastanku spornega razmerja še ni veljal.
Če zaskrbljenost pri tožniku ni bila niti tolikšna, da bi se o postopku ustrezno informiral, v nobenem primeru ni mogoče govoriti o tem, da je tožnik trpel takšne duševne bolečine, ki bi narekovale prisojo odškodnine.
Osebna vročitev se opravi tako, da naslovnik pisno potrdi njen prejem, če tega ne stori, se vročitev šteje za opravljeno v roku 15 dni po prejemu obvestila, v katerem mora biti naslovnik obveščen o kraju in času, kjer lahko pisanje dvigne in opozorjen na posledice, če tega ne stori (3. in 4. odst. 142. člena ZPP). Ker je bila poštna pošiljka s sodbo vložena v poštni predal toženčevega pooblaščenca, ne da bi bil le-ta pozvan, da jo osebno prevzame, in brez pouka o posledicah, je bila vročitev opravljena takrat, ko je odvetnik pošiljko sprejel.
pogodba o delu - dokazna ocena - prosta presoja dokazov
Ob dejanski ugotovitvi, da so bili dnevniki na gradbišču tako tožencu kot naročniku na razpolago, da je lahko vanje vpogledal, bi le-ta lahko odreagiral, če se z vpisanimi podatki ne bi strinjal. Če tega ni storil, je kasnejšo nepreverljivost teh podatkov šteti v njegovo breme.
odškodninska odgovornost - nesreča na smučišču - trčenje dveh smučarjev - konkurenca vzrokov
Da bi sodišče torej lahko pravilno ugotovilo, ali in katera od pravdnih strank je nedopustno ravnala in torej kršila pravila ZVSmuč ter ali obstaja deljena odgovornost, bo treba v ponovljenem postopku opraviti ogled na kraju samem, natančno zaslišati obe pravdni stranki in obe priči, ki sta bili očividki nezgode o tem, kje se je nahajal toženec pred pričetkom zavoja, nato pa glede na mesto nezgode, ki je bilo že ugotovljeno, s pomočjo izvedenca smučarske stroke, z upoštevanjem povprečnih hitrosti na konkretnem terenu, z upoštevanjem smuči, ki sta jih pravdni stranki uporabljali in načina vožnje ene in druge, ugotoviti tudi približen položaj tožnika v tem trenutku in njuno gibanje do trčenja ter v nadaljevanju odgovoriti tudi na vprašanje preglednosti terena, torej na vprašanje ali bi tožnik toženca pred pričetkom njegovega zavoja lahko videl ali ne oziroma kdaj bi ga sploh lahko videl in seveda tudi na vprašanje, ali bi tožnika lahko videl toženec in kdaj.
URS člen 22, 22. OZ člen 355, 355/1, 355/1-6, 355/2, 355/2, 355/1-6, 355/1, 355.
upravljanje večstanovanjskih stavb - plačilo storitev - spor majhne vrednosti - zastaranje terjatve upravnika
Za opredelitev zastaralnega roka je treba ugotoviti naravo oz. vrsto iztoževane terjatve, ker je od tega dejstva odvisna med drugim tudi dolžina zastaralnega roka.
ZTLR člen 72, 72/2. ZOR člen 61. OZ člen 46. SPZ člen 27, 28, 41.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - zmota o predmetu - zunajknjižno priposestvovanje - dobroverna posest - opravičljiva zmota - običajna skrbnost v pravnem prometu - dobrovernost pravnega naslednika - zmotna uporaba materialnega prava
Priposestvovalec mora biti prepričan, da je stvar njegova, in to tudi, potem ko je z neko povprečno skrbnostjo razmislil o vseh okoliščinah. Celotno ravnanje priposestvovalca mora utemeljevati sklep, da je ravnal vestno oziroma da ni opustil običajne potrebne skrbnosti.
ZDR člen 90, 90/3. ZZRZI člen 40, 40/1. ZPIZ-1 člen 101.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – invalid – ustrezno delovno mesto – preostala delovna zmožnost – strokovna izobrazba
Ustreznost delovnega mesta, ki je ponujeno invalidu, je v ZZRZI kot lex specialis opredeljena drugače, zato ni mogoče uporabiti splošne določbe v ZDR. Tožena stranka tako tožniku ni ponudila nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, kljub temu da je bilo delo primerno glede na njegovo preostalo delovno zmožnost, saj to delo ni ustrezalo njegovi strokovni izobrazbi.
Glede na trditveno in dokazno podlago strank, ko je tožeča stranka zatrjevala in dokazovala kršitev in način kršitve zavarovalne pogodbe (izguba zavarovalnih pravic zaradi vožnje pod vplivom alkohola) ter izplačilo in višino izplačane odškodnine oškodovancu, na drugi strani pa ji je tožena stranka kot kršitelj pogodbe (med drugim) očitala, da ni pravilno likvidirala škode, ker je bilo izplačilo previsoko, je moralo sodišče kot predhodno vprašanje presoditi celotni škodni dogodek, zaradi katerega je prišlo do izplačila odškodnine oškodovancu kot tretji osebi. Utemeljenost izplačane odškodnine je treba presojati po načelih obligacijskega prava. Zato ima zavarovanec oziroma odgovorna oseba vse ugovore (po temelju in po višini), kot bi jih imel v odškodninski pravdi, katere podlaga je deliktna obveznost.
ugotavljanje dedičev - smrt dediča pred zapuščinskim postopkom - vstop dedičev umrlega dediča
Dedič vstopi v položaj zapustnika v trenutku zapustnikove smrti. V primeru, ko potomci, ki preživijo zapustnika, umrejo še pred (ali) tekom zapuščinskega postopka, je zato treba ugotoviti, kdo so njihovi dediči, in ne le, kdo so njihovi potomci.
odškodninska odgovornost - vzročna zveza - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - delo na lestvi
Delo na lestvah samo po sebi ni nujno nevarno delo, sploh na takih lestvah, kot jih je uporabljala tožnica (s tremi prečkami in podestom), ob tem da vzrok za tožničino poškodovanje niti ni bilo delo na lestvah, temveč odprtje predalnika omare, ko je zaradi teže predalnika in močnega sunka prišlo do poškodbe.
Za škodo od stvari ali dejavnosti se odgovarja ne glede na krivdo le v primerih večje škodne nevarnosti (od običajne).
napotitev na pravdo - spor o dejstvih - manj verjetna pravica
Bolj verjetno je, da so denarna sredstva na depozitu od imetnika depozitnega računa kot od osebe, na katero naj se nakažejo sredstva po preteku depozitne dobe.
Pri verzijskem zahtevku ne velja določba 2. odstavka 408. člena ZPP, ki določa, da v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter v sporih o stikih otrok s starši in z drugimi osebami sodišče ni vezano na postavljene zahtevke. Spor z verzijskim zahtevekom namreč ne predstavlja takšnega spora. Ne gre za preživninski zahtevek upravičenca do preživnine, ampak za zahtevek tistega, ki je imel izdatke za preživljanje kakšne osebe, do njihovega povračila od tistega, ki je bil osebo dolžan preživljati.
ZD člen 133, 133/2, 140, 133, 133/2, 140. ZPP člen 224, 224/1, 224, 224/1.
odpoved dediščini - prirast - javna listina
Odpoved dediščini velja tudi za potomce tistega, ki se je dedovanju odpovedal, če ni izrecno izjavil, da se odpoveduje samo v svojem imenu.
Zapisnik zapuščinske obravnave, ki je javna listina, ne izkazuje, da se je zapustnikov vnuk dedovanju odpovedal le v svojem imenu. Njegova odpoved dediščine velja tudi za njegove morebitne potomce, prosti dedni delež priraste deležu sorodnika iste linije in iste stopnje sorodstva do zapustnika.