OZ člen 131, 131/1. ZPIZ-1 člen 94, 101, 101/3, 101/4, 161, 397, 397/3.
odškodninska odgovornost delodajalca – protipravnost – premestitev na drugo ustrezno delovno mesto – nadomestilo za invalidnost – nadomestilo zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu
Vzrok ustavitve izplačila nadomestila zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu je bilo prenehanje veljavnosti določb ZPIZ, ki so to pravico urejale, ter dejstvo, da je bila tožnici skladno z določbami ZPIZ-1 priznana nova pravica do premestitve na drugo delovno mesto. Zato je upravičena do nadomestila za invalidnost, vendar šele od pričetka opravljanja dela na drugem ustreznem delovnem mestu. Ker rok, do katerega mora tožena stranka tožnico premestiti, ni določen, poleg tega pa si tožena stranka prizadeva, da bi zanjo našla ustrezno delovno mesto, ni podana protipravnost kot eden izmed elementov odškodninske odgovornosti.
Vprašanje valorizacije zneskov akontacij odškodnine za nepremoženjsko škodo je po stališču sodne prakse vprašanje pravilne uporabe materialnega prava ter je v zvezi s tem sprejeto stališče, da je treba zaradi uporabe enakega kriterija tudi akontacije plačane odškodnine za nepremoženjsko škodo valorizirati.
nepremoženjska škoda – povrnitev bodoče škode – obseg škode – poravnava – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Škoda, ki je tožnici nastala zato, ker operacija ni privedla do pričakovanega izboljšanja stanja, je tista nova škoda, ki je objektivno ni bilo mogoče pričakovati in se zato sklenjena poravnava na to škodo ne nanaša.
zamudna sodba - razlogi za pritožbo - zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pritožnika s pritožbenimi trditvami, da bi moral geodet mejo predhodno urediti, ker ni mejnikov, pri čemer smiselno zatrjujeta, da postavljena ograja, katere odstranitev se zahteva, ni na zemljišču tožnika, posegata v dejansko stanje, kot ga je na podlagi tožbenih navedb in dokazov, ki so bili predloženi s strani tožnika, povzelo sodišče prve stopnje v svoji obrazložitvi. Ker s pritožbo zoper zamudno sodbo ni mogoče uveljaviti zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče teh trditev ni moglo upoštevati.
ZIZ člen 23, 23. ZPP člen 8, 212, 339, 339/2-14, 8, 212, 339, 339/2-14.
verodostojna listina - dokazno breme - dokazna ocena - verodostojna listina v pravdnem postopku - dokazna moč verodostojne listine
V rednem pravdnem postopku, ki sledi razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, verodostojna listina izgubi pomen, ki ga je imela v izvršilnem postopku. Ima le še takšno dokazno moč, kot vsi ostali dokazi, in jo sodišče po načelu proste presoje dokazov ocenjuje skupaj z njimi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni nezakonita, ker v opisih del za posamezna delovna mesta, na katera je bilo prenesene delo z delokroga delovnega mesta vodje kadrovske službe, na katerem je delal tožnik, niso navedene naloge, ki jih je pred odpovedjo opravljal tožnik. Prav tako ni bistveno, ali je tožena stranka pravno formalno pravilno sprejela akt o sistemizaciji delovnih mest, bistveno je le, da je organizacijsko spremembo dejansko izvedla, tako da je delo, ki ga je prej opravljal tožnik, razdelila med ostale delavce.
URS člen 125, 125. ZS člen 3/2, 3/2. ZST-1 člen 12, 12/1, 39, 12, 12/1, 39. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju člen 1, 2, 1, 2.
oprostitev plačila sodnih taks - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - exceptio illegalis
Obrazec, ki ga predpisuje Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju, vlagatelju dodatno nalaga, da mora izjavi o premoženjskem stanju (ki mora biti priložena predlogu za oprostitev plačila sodnih taks) obvezno priložiti dokazila o prejetih plačah in drugih prejemkih iz dela v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za vsak mesec posebej za vlagatelja in družinske člane.
Takšna ureditev Pravilnika pa ne predstavlja zgolj izvrševanja ZST-1 (kar je lahko naloga pravilnika), saj Pravilnik ne ostaja (kot bi moral) v mejah zakonske ureditve, ampak nedopustno samostojno uvaja novo oz. dodatno obveznost.
Ker je sodnik pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon, določbe Pravilnika, ki slednjemu nasprotuje, ne sme uporabiti.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da tožnik zaradi škodnega dogodka nima težav z vidom, zato je bil utemeljeno zavrnjen tožbeni zahtevek iz naslova odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Iz izvedeniškega mnenja tudi izhaja, da so bile tožnikove življenjske aktivnosti začasno bistveno zmanjšane le v času hospitalizacije, pozneje pa takšnih ovir več ni bilo, zato tudi ni bilo podlage za priznanje odškodnine za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti. Vse nevšečnosti, ki jih je imel tožnik, je prvo sodišče pravilno upoštevalo v okviru priznane odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti tekom zdravljenja.
ZD člen 133, 133/2, 140, 133, 133/2, 140. ZPP člen 224, 224/1, 224, 224/1.
odpoved dediščini - prirast - javna listina
Odpoved dediščini velja tudi za potomce tistega, ki se je dedovanju odpovedal, če ni izrecno izjavil, da se odpoveduje samo v svojem imenu.
Zapisnik zapuščinske obravnave, ki je javna listina, ne izkazuje, da se je zapustnikov vnuk dedovanju odpovedal le v svojem imenu. Njegova odpoved dediščine velja tudi za njegove morebitne potomce, prosti dedni delež priraste deležu sorodnika iste linije in iste stopnje sorodstva do zapustnika.
stari ZDR – odškodninska odgovornost delodajalca – razporeditev – nepremoženjska škoda – zastaranje
V nasprotju s pogodbeno kaznijo zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je mogoče odškodnino za nepremoženjsko škodo po splošnih pravilih obligacijskega prava uveljavljati že v postopku, v katerem se ravnanje delodajalca (konkretno sklep o razporeditvi, zaradi katerega naj bi tožnik utrpel nepremoženjsko škodo) presoja oziroma pred končanjem tega postopka v ločenem individualnem delovnem sporu. Zastaranje takšnega odškodninskega zahtevka tudi ne začne teči šele s pravnomočnostjo postopka o zakonitosti ravnanja delodajalca.
URS člen 26, 33. CZ člen 8, 8/1, 8/1-3, 29, 38, 39, 40, 43, 43/1. OZ člen 459, 459/1.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo upravnega organa - odprava odločbe prvostopnega organa - skrbnost dela upravnega organa
Nezakonito ali nepravilno delo upravnega organa ne more izhajati iz napačne uporabe materialnega prava, če je ta izključno rezultat napačnega pravnega pojmovanja.
Izračun rente je dejansko in ne materialnopravno vprašanje.
Pri spremembi naturalnega preživljanja v denarno rento se ta določa glede na vrednost dogovorjenega dosmrtnega preživljanja, ne pa glede na preživninske potrebe upravičenca.