sodna ureditev meje – kriteriji urejanja – močnejša pravica – grajeno javno dobro – priglasitev stroškov
Pod pojmom »močnejša pravica« se razume lastninska pravica. Mejaša morata torej dokazati kateri od njiju je na spornem mejnem prostoru pridobil lastninsko pravico na enega izmed pravno veljavnih načinov.
Toženec je od tedaj dalje, ko je bil o spremembi lastništva obveščen, dolžan najemnino plačevati tožniku. Toženec zato ni prišel v zamudo s plačilom najemnine.
preživnina – določanje preživnine – odločanje po prostem preudarku
Pri oceni potreb, katerih višine ni mogoče ugotoviti na podlagi listinskih dokazov, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo splošno in sodišču znana dejstva in na podlagi 216. čl. ZPP potrebe ocenilo po prostem preudarku.
To, da toženec z izdajo začasne odredbe ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki jih ima tožnica, ko materiala in izdelkov ne more skladiščiti v sporni garaži, ne predstavlja nobenega od nujnih in izjemnih primerov, ki bi utemeljeval izdajo ureditvene začasne odredbe, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku
V kazenskem postopku je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je zavarovanec tožene stranke kršil cestnoprometne predpise. Tožnik se na izven označenem prehodu ni prepričal, ali je cestišče prosto, preden ga je želel prečkati, saj bi v nasprotnem primeru glede na preglednost cestišča in hitrost avtobusa avtobus vsekakor opazil. Če pešec sam skoči pred avtobus, je v veliki meri sam kriv, da se je tam znašel, saj je bil on tisti, ki je povzročil nevarnostno situacijo. Prispevek oškodovanca k nastanku nesreče je 50 %.
ZVD člen 11, 16, 44, 44/1. ZOR člen 154, 154/1, 168, 173, 177, 177/2, 177/3, 188, 189, 194, 194/2, 200, 201, 201/1, 203. ZTPDR člen 73, 73/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-9, 339/2-14. OZ člen 1060. Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka člen 44. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 46, 47.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti ali stvari - nesreča pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - dejanje oškodovanca - sokrivda oškodovanca - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi izgube bližnjega - duševne bolečine zaradi izgube bližnjega - premoženjska škoda zaradi izgubljenega preživljanja - izgubljeno preživljanje - zapadla škoda - renta - začetek teka zamudnih obresti od nepremoženjske škode - nagrada izvedenca - izvedenina - sklep o odmeri izvedenine
Za delo oziroma dejavnost s povečano nevarnostjo gre v smislu 173. člena ZOR predvsem takrat, kadar pri opravljanju takega dela oziroma dejavnosti lahko nastopijo okoliščine, ki jih kljub veliki skrbnosti ni mogoče vedno imeti pod svojo kontrolo in nesreče pravočasno odvrniti. Enako velja za nevarno stvar. Nevarna je lahko le stvar, ki je taka sama po sebi, tudi ob redni rabi in običajni pazljivosti. Kadar pa je nesrečo mogoče odvrniti, mora odgovornost za nastalo škodo nositi tisti, ki je imel možnost, da z ustreznim skrbnim in pazljivim ravnanjem prepreči povzročitev škode drugim.
Utemeljenost tožbenega zahtevka za prenehanje vznemirjanja služnostne pravice je odvisna od vprašanja, ali je bil toženec tožnici upravičen preprečevati izvrševanje služnosti ali ne.
ZPP člen 7, 8, 154, 212, 215, 243, 359. OZ člen 179.
izvedenec - navajanje dejstev in dokazov - razpravno načelo - dokazno breme - pomoč prava nevešči stranki - pravdni stroški - prepoved reformatio in peius - nepremoženjska škoda - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - telesne bolečine
Ni dolžnost razpravljajočega sodnika, da ob zagotovljeni strokovni pomoči odvetnika opozarja stranko na procesne pravice, vključno z možnostjo predlaganja različnih oprostitev in dopolnitve izvedenskega mnenja zaradi nezadovoljstva stranke s podanim mnenjem.
Satisfakcija za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti se dosoja v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti tekom zdravljenja.
ustavitev izvršbe na nepremičnine – varstvo kupca nepremičnine – pričakovalna pravica – sklep o domiku
S tem ko je kupec izpolnil svoje obveznosti, je njegovo pričakovanje lastninske pravice tako utemeljeno in konkretno, da zadosti pojmu upravičeno pričakovanje.
Na podlagi določila 222. člena SPZ lahko lastnik služeče stvari zahteva naj stvarna služnost preneha, če postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari, ali če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalid – rok za podajo odpovedi
V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga invalidu začne rok za podajo odpovedi teči od dne, ko je delodajalec pridobil pozitivno mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZEN člen 8. ZGO člen 21. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
javno dobro – javna cesta - stvarnopravno varstvo uporabnika javne poti – sodna pristojnost – upravni predpisi - ničnost
Zgolj varovanje interesov posameznika kot koristnika javnega dobra ne dopušča uporabe sodne poti pri zahtevanem pravnem varstvu. Res je, da pa bi tožeča stranka utegnila biti upravičena do tega le, v kolikor bi bilo dovolj zanesljivo ugotovljeno, da je tretjetožena stranka ob sodelovanju s prvotoženo stranko oziroma pravnim prednikom ravnala tako v smeri parcelacije zemljišča kot tudi poznejšega pogodbenega razpolaganja prav z namenom, da s tem zavaruje zgolj interese drugotožene stranke in škoduje interesom tožeče stranke. Tretjetožena stranka bi morala tedaj v primeru obeh razpolaganj ravnati šikanozno in zlorabiti inštitut prostega urejanja obligacijskih razmerij.
ZPP člen 108, 108/2, 108, 108/2. ZST-1 člen 12, 12/2, 12, 12/2. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju člen 2, 2.
oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - brezplačna pravna pomoč
Predpis, ki podrobneje opredeljuje izvajanje določila drugega odstavka 12. člena ZST-1, to je Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju (Ur. l. RS, št. 93/08 z dne 30.9.2008 v nadaljevanju Pravilnik), v svojem drugem členu določa, da mora stranka oziroma drug udeleženec sodnega postopka izjavo o premoženjskem stanju predložiti na obrazcu ZST-1, ki je kot priloga sestavni del Pravilnika. Glede na takšno določilo Pravilnika izjave o premoženjskem stanju ni mogoče vložiti drugače kakor prav na obrazcu ZST-1 in ga ne more nadomestiti odločba o brezplačni pravni pomoči, čeprav je ta izdana na podlagi podatkov, ki so podobni tistim, ki jih zahteva obrazec ZST-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Tožnica ob normalni povprečni pazljivosti in glede na izkušnje, ki jih ima z daljšim bolniškim staležem, iz sklepa ZZZS, v katerem je navedeno, da se predlog osebnega zdravnika za ugotovitev začasne nezmožnosti z dela zavrže, ni mogla sklepati, da ima odobren bolniški stalež. Ker na delo kljub temu ni prišla, ji je tožena stranka zaradi izostanka z dela najmanj pet delovnih dni zapored utemeljeno izdala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
vznemirjanje lastninske pravice - uporaba nepremičnine - priposestvovanje - učinki sodne poravnave
Samo dejstvo, da je prvi toženec to zemljišče uporabljal, še ne pomeni, da je bil lastnik, ali da je imel na njem kakšno drugo pravico. Prvi toženec je namreč svoje trditve dokazoval le z odločbo o dodelitvi stanovanja (oziroma o dodelitvi stanovanjske pravice). Z nakupom po Stanovanjskem zakonu je prvi toženec pridobil lastninsko pravico na stanovanju, na katerem je imel prej stanovanjsko pravico, vendar le v obsegu, določenem s pogodbo. Odločba o dodelitvi stanovanja po sklenitvi kupoprodajne pogodbe ni več predstavljala pravne podlage za uporabo spornega dela zemljišča.
motenje posesti - posest nepremičnine - več posestnikov - samovoljna sprememba načina izvrševanja posesti
Obrezovanje murve in čiščenje zelenice (tožeča stranka takemu ravnanju toženca ni nasprotovala) predstavlja način izvrševanja posesti in torej dokazuje, da je imel posest na sporni nepremičnini tudi toženec. Dejanske ugotovitve, da je tožnica na parceli imela odložene okvirje, da pa je toženec obrezoval murvo in kosil travo, pomenijo, da sta imeli obe pravdni stranki nepremičnino v posesti. S tem, ko je toženec na nepremičnino odložil opeke in na ta način preprečil tožnici, da bi izvrševala posest v dotedanjem obsegu, je ob zgoraj ugotovljenem dejanskem stanju samovoljno spremenil način izvrševanja posesti.
zamudna sodba - vročitev tožbe v odgovor - umik tožbe
Ima pa pritožba prav, da je sodišče prve stopnje izpodbijano sodbo izdalo v nasprotju z določbami člena 318/III ZPP. Po predhodnem preizkusu tožbe (člen 272, 273 ZPP), ki ni pokazal procesnih pomanjkljivosti, bi bilo dolžno drugopis tožbe poslati toženi stranki v odgovor (člen 276 ZPP) in šele v primeru, da ta ne bi bil vložen (člen 277 ZPP) ob preizkusu sklepčnosti tožbe izdati sodbo v smislu člena 318 ZPP.